V nadaljevanju preberite:

Sploš­na zdravstvena pismenost je pri vsakem drugem odraslem prebivalcu Slovenije omejena, so pokazali prvi izsledki nacionalne raziskave o zdravstveni pismenosti v Sloveniji (HLS-SI19), ki so jo v okviru mednarodne mreže
M-POHL leta 2020 izvedli raziskovalci Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Največji izziv za uporabnike spleta je količina strokovno dvomljivih informacij, med drugim je bilo izpostavljeno oteženo presojanje zanesljivosti informacij v spletnih mediji.

Zdravstvena pismenost vključuje nabor kompetenc posameznika, vendar je odvisna tudi od značilnosti zdravstvenega sistema in storitev, ki omogočajo oziroma ovirajo uporabo ustreznih zdrav­stvenih informacij za odločitve, povezane z zdravjem. Pacientova zmožnost razumevanja zdravstvenih navodil bo na primer večja, če jih bo znal interpretirati in vprašati za pojasnilo, če bo v dvomih, ter če bo zdravstveni delavec svoj način komunikacije zmogel prilagoditi pacientovim potrebam. Tako je odvisna tudi od odzivnosti zdravstvenih sistemov in storitev, kar imenujejo organizacijska zdrav­stvena pismenost; ta pa je razmeroma nov koncept, v Sloveniji še neraziskan.