Neomejen dostop | že od 9,99€
Novinarsko pot je začel kot poročevalec s tržnice o cenah paprike, paradižnika in s sej občinskega komiteja Zveze komunistov Bežigrad. Rad poudari: »Kot se spodobi za začetnika, ne pa s komentarji, kot se to dogaja danes.« Pa tudi sicer je prehodil vse mogoče življenjske faze, od ljubezni in skrbi za družino prek hudomušnih polrazsodnosti s prijatelji in sodelavci do neustavljivih erozij nekdanjih vrednot v poklicu, kateremu je bil iskreno predan, in do, blago rečeno, zdravstvenih zapletov. Ampak je začasno potrtost odrinil in nadomestil s prirojenim optimizmom in življenjsko radostjo.
Letnik 1953. Rodil se je v Nišu (danes Srbija), kjer se je začel tudi šolati, nadaljeval v hrvaški vasici Hlebine, od koder so prihajali nekdanji mojstri naivnega slikarstva Generalić, Hegedušić, Gaži ... Osnovno šolo in gimnazijo je dokončal v Brežicah. Živel je v treh mestih in eni vasi, selil pa se je 15-krat. Na tej poti je, kot pravi, izgubil in dobil mnogo prijateljev. Iskal je študij, kjer ni matematike, fizike in kemije. Diplomiral je iz novinarstva, študiral pa še mednarodne odnose, a odkorakal brez druge diplome. Iskal je dodatna znanja. Ponujali so mu tri službe, odločil pa se je za Dnevnik, kateremu je večinoma kot zunanjepolitični novinar in občasno urednik ostal zvest 40 let. Društvo novinarjev Slovenije mu je podelilo nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva.
Po pravici povedano, šoka ob upokojitvi nisem doživel. Morda zato, ker sem se na upokojitev pripravljal. Šokiralo me je, če lahko tako rečem, le obvestilo Zpiza, da izpolnjujem pogoje, saj takrat o upokojitvi še nisem razmišljal. A ko sem dobil ta papir, sem si rekel, ups, zdaj pa gremo. V novo življenje. Ne sicer čisto takoj, delal sem še šest mesecev. S kolegi v službi smo si namreč že razdelili dopuste in s takojšnjo upokojitvijo nisem hotel razdreti tega razporeda. Potem sem se pa upokojil mirne vesti in dobre volje. Šoka ni bilo tudi zato, ker sem si že naredil majhen načrt za naprej, kako in kaj bom počel, ko bo prišel čas. Po upokojitvi sem se lotil projekta obnove stare kamnite hiše na otoku Lastovo.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji