Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Generacija+

Če hočemo spremeniti odnos do starejših, jim je najprej treba dati glas

Je neutrudna promotorka deinstitucionalizacije duševnega zdravja in varovanja človekovih pravic oseb z duševnimi motnjami.
»Psihiatrija kot veda je 'kompromitirana' z dejstvom, da ima moč, da ljudi zapre, čeprav brez krivde, izloča iz družbe in jim odvzame možnosti samoodločanja, torej jih do skrajnosti poniža in lahko doseže, da se prekršijo osnovne človekove pravice,« pravi Vesna Švab. Foto Jože Suhadolnik
»Psihiatrija kot veda je 'kompromitirana' z dejstvom, da ima moč, da ljudi zapre, čeprav brez krivde, izloča iz družbe in jim odvzame možnosti samoodločanja, torej jih do skrajnosti poniža in lahko doseže, da se prekršijo osnovne človekove pravice,« pravi Vesna Švab. Foto Jože Suhadolnik
Tomaž Gerdina
17. 9. 2024 | 06:00
0:00

V nadaljevanju preberite:

Med številnimi strokovnimi dejavnostmi Vesna Švab pozornost usmerja v izobraževanje o stigmi, diskriminaciji, okrevanju in človekovih pravicah invalidov, vodenje interdisciplinarnega izobraževalnega procesa za centre za duševno zdravje in pripravo evalvacije nacionalnega načrta za duševno zdravje.

V Zdravstvenem domu Logatec je patronažna psihiatrinja in ambulantna psihiatrinja. Kot vodja projekta se zavzema za vključevanja uporabnikov psihiatrije v odločanje ter pripravlja programe usposabljanja za strokovnjake na področju duševnega zdravja. Je tudi redna profesorica na ljubljanski medicinski fakulteti. V Zdravstvenem domu Novo mesto je bila vodja projekta skupnostne psihiatrije, v Psihiatrični bolnišnici Ormož pa zdravstvena direktorica. Nekaj let je bila v Univerzitetni psihiatrični bolnišnici Ljubljana predstojnica oddelka za klinično psihiatrijo.

Rojena je leta 1959 v Ljubljani. Kot profesorica psihiatrije, doktorica psihosocialne rehabilitacije, ima 40 let izkušenj z zdravljenjem psihiatričnih motenj. Njene publikacije zajemajo področja stigme in diskriminacije, reforme skrbi za duševno zdravje, skupnostnega zdravljenja, oskrbe in človekovih pravic ter obsegajo več kot 300 člankov. Aktivno je sodelovala pri pripravi, potrjevanju in izvajanju Nacionalnega načrta za duševno zdravje v Sloveniji (2018–2028). Poleg tega je vodila delo na interdisciplinarnih izobraževalnih kurikulumih za Centre za duševno zdravje v Sloveniji z vključevanjem in sodelovanjem uporabnikov storitev. Leta 1992 je sodelovala pri ustanovitvi društva za duševno zdravje Šent, ki je postal največja nevladna organizacija v Sloveniji za storitve okrevanja oseb z duševnimi motnjami.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine