V nadaljevanju preberite:

Med številnimi strokovnimi dejavnostmi Vesna Švab pozornost usmerja v izobraževanje o stigmi, diskriminaciji, okrevanju in človekovih pravicah invalidov, vodenje interdisciplinarnega izobraževalnega procesa za centre za duševno zdravje in pripravo evalvacije nacionalnega načrta za duševno zdravje.

V Zdravstvenem domu Logatec je patronažna psihiatrinja in ambulantna psihiatrinja. Kot vodja projekta se zavzema za vključevanja uporabnikov psihiatrije v odločanje ter pripravlja programe usposabljanja za strokovnjake na področju duševnega zdravja. Je tudi redna profesorica na ljubljanski medicinski fakulteti. V Zdravstvenem domu Novo mesto je bila vodja projekta skupnostne psihiatrije, v Psihiatrični bolnišnici Ormož pa zdravstvena direktorica. Nekaj let je bila v Univerzitetni psihiatrični bolnišnici Ljubljana predstojnica oddelka za klinično psihiatrijo.

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je socialno-ekonomsko stanje posameznika ena izmed poglavitnih determinant njegovega duševnega zdravja. So torej statistično revni stari duševno bolj načeti kot premožnejši?

Nedvomno, duševne motnje so pogostejše v skupinah, ki so finančno prikrajšane, med revnimi in izključenimi. Raziskovanje po covidu-19 je pokazalo na tesno povezanost osamljenosti in duševnih motenj, predvsem depresije in demence pri starejših, pa tudi pri drugih ljudeh. Socialna izolacija je tesno povezana z demenco. Samota je pogostejša med revnimi, ki nimajo sredstev za socialno vključevanje. Več kot to: samota je povezana z neenakostjo in izločenostjo iz družbe zaradi ekonomskih razlogov. Samota je v našem kulturnem prostoru povezana tudi s sramom, ker ljudje v večini razmišljajo, da je osamljenost njihova krivda. Osamljenost je globoko stigmatizirana in samostigmizirajoča ter vodi v hitro, ne le duševno, tudi fizično pešanje. Osamljenost je tako razglašena za velik javnozdravstveni problem in vse razvite države se ali bi se morale s tem problemom ukvarjati.