V nadaljevanju preberite:

»Ena največjih težav slovenske politike je, da nimamo dolgoročnih in predvidljivih razvojnih politik, po katerih bi se ravnali. To še posebej velja za stanovanjsko področje,« je dejal dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar, pristojen za stanovanjsko politiko na ministrstvu za solidarno prihodnost, na okrogli mizi Bivanjska problematika in sobivanje generacij, ki je potekala na Festivalu za tretje življenjsko obdobje.

»Stresa, ki ga prinese iskanje stanovanja, ne privoščim nikomur,« je dejala Eva Kotnik, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, ko je razlagala, kaj se mladim dogaja, ko iščejo nekaj osnovnega – streho nad glavo. Plača ji ne omogoča, da bi si zagotovila lastno stanovanje, zato se oklepa sedanje rešitve, deljenega stanovanja.

Slovenski spletni vplivnež Mark Vlahovič je, preden je postal lastnik stanovanja, živel z dekletom v 50 kvadratnih metrov velikem stanovanju, za katero je plačeval 1000 evrov in stroške. Potem je v Šiški našel stanovanje, veliko 30 kvadratnih metrov, za 650 evrov. »Nepošteno je, da so razmere take, kot so. Država bi morala pomagati mladim,« je dejal Vlahovič.

Vse to je nepredstavljivo za starejšo generacijo, ki ni imela večjih težav s pridobitvijo stanovanja. Željko Kljajić, podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je v življenju zamenjal dve stanovanji, najprej je dobil kadrovsko v Dravogradu, potem pa se je selil v stanovanje, ki ga je zamenjal in odkupil po Jazbinškovem zakonu, pravi: »Danes je to misija nemogoče.«

Tudi na stanovanjskem področju nimamo dolgoročne razvojne politike. Stanovanjske potrebe starejših in mlajših se razlikujejo. Nujno je najti rešitve, ki lahko temeljijo tudi na medgeneracijskem sodelovanju.