Možganska kap je pri nas sorazmerno pogosta in vsako leto prizadene približno 4000 prebivalcev. Čeprav pogosteje prizadene starejše, se lahko pojavi tudi pri mladih, celo pri otrocih. Možgansko kap doživi eden od štirih odraslih prebivalcev na svetu, približno 30 odstotkov v aktivnem delovnem obdobju.

Zelo narašča po 75. letu, na rehabilitaciji imajo tudi otroke, stare pet ali šest let. Okrevanje je odvisno od stopnje prizadetosti. Pri mlajših je rehabilitacija hitrejša kot pri starejših, pri katerih je učljivost nekoliko manjša, sta ob včerajšnjem svetovnem dnevu možganske kapi, ki je vsako leto 29. oktobra, tokrat z geslom Močnejši od možganske kapi, pou­darila Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije.

Znova se je moral naučiti govoriti in brati

Milan Čuček, predsednik Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo, je povedal, da je po možganski kapi leta 2002 imel hude posledice. Na novo se je moral spomniti govora, brati, spoznati ljudi, družino, okolje, obnoviti telesne sposobnosti in spoznati, kdo je. Najhujša posledica je delna slepota, zato uporablja belo palico. Ne vozi avtomobila ne kolesa in je velikokrat odvisen od pomoči.

Njegova rehabilitacija je potekala v UKC Ljubljana, UKC Maribor, URI Soča Ljubljana in Maribor, Bolnišnici Ptuj, Termah Ptuj, z veliko pomočjo zdravstvenega kadra, terapevtov, družine, prijateljev in drugih. Zdaj živi dejavno, z ženo imata dve hčerki in štiri vnuke. Med drugim je član Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije, Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, bil je tudi predsednik društva Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave.

Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo ima 26 klubov po Sloveniji, sodeluje tudi z mednarodnimi organizacijami Safe, WSO in AIA. Združenje skrbi za obnovitveno trajno rehabilitacijo po možganski kapi v zdraviliščih, spodbuja dejavnosti in sodelovanje v kroničnem obdobju po možganski kapi, kot je na primer terapija v bazenu in terapevtskem okolju, za pomoč s prevozi.

Združenje se ukvarja tudi z založništvom in ozaveščanjem bolnikov in javnosti o težavah in potrebah oseb po možganski kapi, ki vključuje tudi prepoznavanje bremena možganske kapi pri bolnikih in svojcih ter učenje premagovanja težav v vsakdanjem življenju.

Poziv k prijaznosti in pozornosti

Zlatka Babšek, urednica revije Kapnik, ki je prav tako bolnica po možganski kapi, je povedala, da je bilo zanjo najtežje sprejeti svojo drugačnost. »Po kapi sem imela težave z govorom. Vedela sem, kaj hočem povedati, toda besed nisem mogla izgovoriti, saj ni bilo glasu. Obrazne mišice so bile otrple, niso zmogle premika, če ne bi čutila mravljincev, bi trdila, da v tem predelu nimam ničesar. Po kapi sem bila v posebnem stanju. Domišljala sem si, da bo moja rehabilitacija uspešna in moja hoja hitro povrnjena, a žal ni bilo tako, saj vse potrebuje svoj čas.«

Poziva k prijaznosti do ljudi in pozornosti, saj nikoli ne vemo, kaj se zares dogaja. »Velikokrat sem morala pojasniti, da me je kap, le tako sem lahko umirila nestrpnost in neučakanost ljudi. Bodite strpni, saj bo, le bolj počasni smo. Osornost pa zelo boli.« Postopoma je sprejemala svoje novo življenje, novo Zlatko, resnično sebe: »Živim življenje, nanj gledam s srcem in ga neskončno ljubim. Zdi se mi, da sem šele zdaj resnično živa.«

Primarij Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, kliničnega oddelka za žilne bolezni pri UKC Ljubljana, je opozoril, da bo treba življenjski tempo, ki je vse bolj hektičen in utrudljiv, upočasniti. Kljub vidnemu napredku pri zdravljenju je namreč možganska kap še vedno eden od najpomembnejših dejavnikov, ki povzročajo trajno invalidnost in poslabšanje kakovosti življenja bolniku in njegovi okolici.

Klasični dejavniki tveganja za možgansko kap so zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, dislipidemije, kajenje, telesna nedejavnost, debelost in drugi. Znana je tudi povezava med možgansko kapjo in preddvornim plapolanjem, to je atrijska fibrilacija, srčnim popuščanjem, endokarditisom in odprto povezavo med levim in desnim preddvorom, to je prehodni ovalni foramen. Manj znani dejavniki tveganja so pomanjkanje spanja, velika delovna obremenitev, izčrpanost, nočno delo in onesnaženost zraka, tudi v domačem okolju.

Zgled mediteranskih dežel

Treba je zmanjšati vse te dejavnike tveganja, pravi primarij Cevc. »Zgledujemo se lahko po mediteranskih deželah, ne samo po hrani, tudi po tem, da je treba uživati in ne samo trpeti.« Koristi tudi redna telesna dejavnost, od 30 do 60 minut sprehoda na dan, ne ob prometnih cestah, kjer je onesnaženost zraka z drobnimi delci (PM2,5) in izpušnimi plini velika, ampak po gozdnih ali travniških površinah. Opozoril je še na pravočasno prepoznavanje in hitro ukrepanje, ki lahko izrazito zmanjša posledice zaradi možganske kapi, ki jo je mogoče preprosto in zanesljivo prepoznati s kratico Grom (govor, roka, obraz, minuta oziroma čas).

»Možganska kap lahko povzroči motnje zaznavanja, čutenja, gibanja, sporazumevanja, mišljenja, čustvovanja, vedenja. Katere posledice se bodo pri bolniku pokazale, je odvisno od področja, obsega in narave poškodovanega območja v možganih. Posledice možganske kapi so zelo raznolike, nekatere zlahka in neposredno prepoznamo, mnoge ostanejo dalj časa prikrite ali se pojavijo šele pozneje,« je povedala dr. Vesna Radonjić Miholič, dipl. klin. psih. in strokovna sodelavka ZCVB Slovenije. Posledice možganske kapi posegajo tudi v življenja ljudi, ki so z bolnikom povezani. Vsak posamezni družinski član in družina kot celota morajo ustrezno prepoznati bolezen in posledice, prerazporediti običajne družinske vloge, včasih tudi spremeniti prioritete in navade družine.

Mnogi bolniki pa svojo izkušnjo znajo in zmorejo ustrezno vgraditi v življenje, postanejo bolj empatični in so pripravljeni svoje izkušnje deliti z drugimi, hitreje prepoznajo stiske sobolnikov in so jim v oporo. Hkrati pa druge učijo o vrednosti življenja, jih opozarjajo na skrb za zdravje, je še dodala dr. Radonjićeva.