Fibromialgija je kronični bolečinski mišično-skeletni sindrom, za katerega so značilne razpršene bolečine, ki jih spremljajo številne pridružene težave. Uvrščena je v skupino zunajsklepnega revmatizma, ne sodi pa med vnetne revmatične bolezni. Je zelo neprijetna, ni pa smrtno nevarna. V Sloveniji ni natančnih podatkov o njeni razširjenosti, v Društvu za fibromialgijo pa domnevajo, da prizadene približno dva odstotka prebivalcev.

Po podatkih epidemioloških raziskav v različnih delih sveta ima fibromialgijo od pol do pet odstotkov prebivalstva. Kronična bolečina vpliva na človekovo vsakdanje življenje, družinske in partnerske odnose, zmanjšuje zaposlitvene in ekonomske možnosti ter sproža tesnobo in nezadovoljstvo. Svetovna zdravstvena organizacija jo je zato opredelila kot bolezen in poudarja, da je njeno zdravljenje človekova pravica.

Med vzroki kronični stres

Cilj letošnje svetovne kampanje ob jutrišnjem svetovnem dnevu boja proti bolečini je povečati ozaveščenost zdravstvenih delavcev, znanstvenikov in javnosti o uporabi integrativnega pristopa k zdravljenju bolečine, ki poudarja škodljivost nezdravljenja ter opolnomočenje bolnikov za samopomoč pri upravljanju bolečine.

Pojavi se lahko v vsakem starostnem obdobju, tudi pri otrocih, največkrat pa med 20. in 55. letom starosti, torej v najbolj aktivnem življenjskem obdobju. Jasni vzroki, ki sprožijo bolezen, niso znani. Zunanjih dejavnikov je več, najpomembnejšo vlogo pa ima kronični stres, zato nekateri imenujejo fibromialgijo tudi s stresom povezana in povzročena bolezen, so razložili v Društvu za fibromialgijo. Med zunanjimi dejavniki tveganja so še pretiran telesni napor, okužbe, poškodbe vratne hrbtenice, prsnega koša, dolgotrajen nočni hrup, opustitev nekaterih zdravil (glukokortikoidov), pojavi pa se tudi pri nekaterih psihičnih motnjah.

Pri fibromialgiji priporočajo telesne dejavnosti, kot so nordijska hoja, raztezne vaje, vaje za mišično moč, joga, tehnike taj čija, vaje v ogrevani vodi, akupunkturo, zdravljenje s kisikom v hiperbarični komori in protibolečinske fizioterapevtske postopke. Zdrava prehrana in zmanjšanje telesne teže zmanjšata simptome bolezni.

Mednarodno združenje za preučevanje bolečine (IASP) je letošnje leto razglasilo za svetovno leto integrativne oskrbe bolečine, saj breme kronične bolečine po svetu nenehno narašča, trenutni modeli oskrbe, ki se uporabljajo za njeno obvladovanje in zdravljenje, pa so pri reševanju kliničnega problema pogosto neučinkoviti, sporočajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije (Zbornici – Zvezi).

Plakat POLH

Načrti za zdravljenje bolečine temeljijo na interdisciplinarnem pristopu specifičnega primera, pri tem sodeluje večdisciplinarna ekipa, ki se osredotoča na bolnika. Model integrativne oskrbe bolečine v zdravstveni negi sledi strategiji in aktivnostim razvoja zdravstvene nege za obvladovanje akutne in kronične bolečine 2020–2030.

»V integrativno oskrbo bolnika z bolečino smo vključeni tudi izvajalci zdravstvene nege, ki imamo ključno vlogo pri ocenjevanju bolečine. Na podlagi strokovnega znanja in izkušenj jo prepoznamo, z izbrano lestvico ocenimo, o njej poročamo ter jo dokumentiramo in ustrezno ukrepamo. Imeti moramo možnost izbire pri uporabi protibolečinskih orodij in njihove evalvacije,« pravi Vesna Svilenković, vodja delovne skupine za bolečino pri sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji, ki deluje v okviru Zbornice – Zveze.

Strokovna sekcija je za ozaveščanje zdravstvenih delavcev in bolnikov o učinkovitem obvladovanju in vodenju bolečine pripravila plakat POLH, ki navaja štiri korake za njeno obvladovanje in učinkovito lajšanje: Prepoznaj bolečino – Oceni – Lajšaj in ukrepaj – Hitro. Najprej povejte, da vas boli, in ne trpite molče. Pokazali vam bodo lestvico, na kateri boste označili stopnjo trenutne bolečine. Nato so potrebni hitri ukrepi. Glede na jakost bolečine vam bodo dali predpisane odmerke zdravil, analgetikov.