V nadaljevanju preberite:

In tako kot v večini držav imajo tudi v Indiji ženske mlade generacije svojo kariero, ambicije in potrebo po samostojnosti. Ker bi morale v tradicionalistični družbi, ki od mater pričakuje, da se posvečajo otrokom, del vsega tega žrtvovati, toliko lažje sprejmejo odločitev, da jih sploh ne bodo imele. V prid tej odločitvi po svoje pripomorejo zgodbe o pogostih posilstvih deklic, o podnebnih spremembah ali neizogibni jedrski vojni. In tudi v Indiji se odgovornost in vest s tradicionalnih družinskih vrednot vse bolj prelaga na sodobni moralni kodeks. Seveda pa pri vsem tem igrajo vse večjo vlogo stroški vzgoje in izobraževanja.

V Indiji kajpada ni zakona, po katerem bi morali zakonci obvezno imeti otroke, je pa družbeni pritisk kljub vsemu izredno močan, ženske, ki ne želijo ali ne morejo imeti otrok, pa so še vedno tarča predsodkov in žaljivk. In čeprav je država, ki je po številu prebivalcev na drugem mestu na svetu, po številu prebivalcev, starejših od 60 let (zdaj jih je 140 milijonov), pa se uvršča takoj za Kitajsko (kjer jih je 264 milijonov), je število Indijcev, ki vsako leto postanejo del srednjega razreda, še vedno večje od števila tistih, ki prestopijo v kategorijo starega prebivalstva.