Skorajda polovica odraslih oziroma več kot polovica starejših od 60 let ima zvišan krvni tlak ali hipertenzijo. Ta škodi življenjsko pomembnim organom, srcu, možganom, žilam, ledvicam in očem, in lahko pripelje do možganske kapi, odpovedi srca in ledvic, miokardnega infarkta. Je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja, ki so pri nas in v večini razvitih držav glavni vzrok smrti.

»Kadar so vrednosti krvnega tlaka stalno zvišane nad 140/90 mm Hg, govorimo o bolezensko zvišanem krvnem tlaku oziroma o arterijski hipertenziji,« pravi doc. dr. Jana Brguljan Hitij, predstojnica kliničnega oddelka za hipertenzijo na UKC Ljubljana in predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo. Za učinkovito delovanje vitalnih organov – srca, možganov in ledvic – ki skrbijo za naše splošno zdravje in dobro počutje, je zelo pomembno, da je krvni tlak nižji od navedenih vrednosti.

Način življenja

Glavni razlog, da ima približno četrtina odraslih po vsem svetu zvišan krvni tlak, kar je približno milijarda ljudi, je način življenja, V prehrani vedno manj uporabljamo svežo zelenjavo in polnozrnata živila in preveč (pol)pripravljene hrane, povečala se je poraba kuhinjske soli, maščob in sladkorja, obenem pa nam je razvoj prinesel večji vnos kalorij. Vse to skupaj z manjšo telesno aktivnostjo vodi k vedno bolj pogosti debelosti, ki jo spremlja sladkorna bolezen. K visokemu krvnemu tlaku pa pripomoreta tudi pretirano uživanje alkohola in kajenje.

Zvišan krvni tlak ne boli, vendar dolgoročno povzroči veliko škode, zato velja za tihega ubijalca. »Simptomi so zelo nespecifični in nas ne opozorijo, da je krvni tlak zvišan,« opozarja Brguljan Hitijeva. Zato bi si morali krvni tlak meriti pri zdravniku, v lekarni ali doma. »Z merjenem lahko začnemo kadarkoli, že v otroštvu. Izmerili naj bi si ga vsaj enkrat na leto, če smo zdravi, in pogosteje, če so bile izmerjene vrednosti že kdaj prej višje.«

Sogovornica še opozarja: »V preteklih dveh letih so bile kronične bolezni, med katere spada tudi hipertenzija, zaradi epidemije covida-19 v ozadju, zato se zdravniki bojimo, da se bo to dolgoročno poznalo na splošnem zdravju ljudi. Organiziranega merjenja krvnega tlaka ni bilo, zato je bilo še toliko bolj pomembno, da so si ga ljudje merili sami.«

Merimo glede na potrebe

Če imamo normalen krvni tlak in ne jemljemo zdravil, merimo krvni tlak enkrat na leto. V primeru zdravljenja zaradi hipertenzije, ko je krvni tlak urejen, zadošča meritev enkrat na teden do enkrat na mesec. Če pa smo še v postopku postavljanja diagnoze ali tlak še ni urejen, tako da zdravnik še spreminja shemo zdravljenja, je potrebnih več meritev, običajno vsaj štiri dni, če ne ves teden.

»Spremljanje krvnega tlaka doma ni zapleteno ali neprijetno. Z rednim merjenjem bo nadzor boljši, dolgoročno tveganje za zaplete zaradi zvišanih vrednosti pa manjše,« pojasnjuje mag. Primož Dolenc s kliničnega oddelka za hipertenzijo. Če si merimo krvni tlak doma, je običajno, da so vrednosti nižje. »Če je povprečje meritev krvnega tlaka doma višje od 135/85 mm Hg, se je treba o nadaljnjih ukrepih posvetovati z osebnim zdravnikom.«

Pravilno merjenje krvnega tlaka

Združenje z letošnjim geslom Natančno si izmerite krvni tlak, nadzorujte ga, živite dlje! opozarja, da je ključno pravilno merjenje krvnega tlaka. Strokovnjaki poudarjajo, da se je treba držati pravilnega postopka merjenja, naprava pa mora biti umerjena in nepoškodovana. Vsaj pol ure pred merjenjem ni priporočljivo jesti, kaditi, piti kavo ali alkohol, se fizično naprezati ali jemati zdravila, kar velja tudi za zdravila za znižanje krvnega tlaka. Nekaj minut pred merjenjem izpraznimo mehur in se povsem umirimo ter vsaj pet minut udobno počivamo. Krvni tlak se običajno meri sede, s stopali na tleh.

Med meritvijo ni priporočljivo govoriti ali poslušati sogovornika, saj to lahko vpliva na sproščenost. Manšeta mora biti v višini srca, ne glede na to, kako merite krvni tlak. Roka naj počiva v udobnem položaju. Meritve je treba opraviti dvakrat zapored, zlasti če so izmerjene vrednosti zvišane. Če se meritvi izrazito razlikujeta, je potrebna še tretja, ki bo potrdila dejanske vrednosti. Datum in čas meritve, povprečno vrednost krvnega tlaka (sistoličnega in diastoličnega) in srčnega utripa redno zapisujmo v dnevnik meritev krvnega tlaka, ki je na voljo pri osebnem zdravniku ali v lekarni, dostopen pa je tudi na www.zakajtibijesrce.si.

Posledice so lahko zelo hude

Jana Brguljan Hitij še opozarja, da bolezni, ki izvirajo iz visokega krvnega tlaka, človeka močno prizadenejo in povzročijo zelo hude spremembe. Zato je pomembno poskrbeti za zdrav način življenja. Če pa ukrepi, kot so zmanjšanje telesne teže, primerna telesna dejavnost, prenehanje kajenja, omejitev soli v prehrani in omejitev pitja alkoholnih pijač, ne zadoščajo, je nujen obisk zdravnika, ki predpiše zdravila za znižanje krvnega tlaka.

»Ker večina bolnikov za uspešen nadzor tlaka potrebuje več kot eno zdravilo, se lahko število tablet zelo poveča, kar poslabša sodelovanje pri zdravljenju. Zato največkrat uporabljamo zdravila s podaljšanim učinkom, ki so marsikdaj združena v kombinirane tablete, kjer sta v eni tableti dve zdravili ali celo tri. To zelo poenostavi režim zdravljenja, zato je tudi bolnikovo sodelovanje boljše,« pravi Brguljan Hitijeva. Pomembno pa je, da se bolniki z zdravnikom pogovorijo o načinu nadzorovanja hipertenzije ter prednostih rednega in dolgotrajnega jemanja zdravil. »V ambulanti se velikokrat srečamo z ljudmi, ki so zdravljenje zaradi strahu sprva opustili, nato pa so prišli k nam po preživetem dogodku, na primer po srčnem infarktu ali možganski kapi, ko je bila kakovost njihovega življenja že močno okrnjena,« opozarja Jana Brguljan Hitij.