V nadaljevanju preberite:

Ali bi varovanci domov za starejše res morali nositi identifikacijske zapestnice, da se ne bi ponovila tragična izkušnja bolnikov, zdaj že obeh pokojnih, z zamenjanima identitetama? Ali pa bi lahko spoštljivo ravnanje z njima in vsemi drugimi, ki se jim bliža konec življenja, zagotovili tudi kako drugače, z več skrbnosti in več sočutja? Soočenje z minljivostjo, naših bližnjih ali našo lastno, vselej vzbuja dileme. Čeprav omenjena tragedija ni bila povod, je gotovo še dodatno aktualizirala temo »spoštovanje minljivosti in duhovne živosti vse do konca«, ki so se je lotili na nedavni okrogli mizi z naslovom Živeti do konca, iz niza Hospickafe Slovenskega društva Hospic.

Okrogla miza je potekala v Cankarjevem domu, drugi dan Festivala za tretje življenjsko obdobje, k dobremu obisku pa je poleg aktualne teme gotovo pripomogla tudi posrečena izbira gostov, patra Karla Gržana, Mance Košir, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in Tanje Petkovič, vodje sektorja za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje. Pomemben delež je prispevala tudi povezovalka okrogle mize Carmen L. Oven, ki je uvodoma poudarila, da se v slovenski družbi še vedno premalo govori o tem, kaj pomeni živeti do konca.