V nadaljevanju preberite:

Z Anko Novak sva sedeli za kuhinjsko mizo v njenem varovanem stanovanju na Vidmu, pokrito z ročno tkanim lanenim prtom. »Z bohinjskega konca je,« je dejala 90-letna etnologinja, ki je lani napisala knjigo Likovni izrazi Dobrepoljcev. Z njo se je poklonila domačim krajem, ki jih, kljub temu da je delovno življenje preživela na Gorenjskem, ni nikoli zapustila. Čeprav se nama je nit pogovora tu in tam izgubila – »Morda pa se misel vrne,« je z nasmehom komentirala svoje, kot je dejala, »usihanje govora« – ni dvoma, da je med svojim delom, ki je bilo tesno povezano s terenom, vzljubila Gorenjsko in še posebej Bohinj.