Kako škodljivo je medsebojno delovanje zdravil?

Medsebojno delovanje zdravil pomeni reakcijo med dvema ali več zdravili, med zdravilom ter hrano in pijačo, tudi alkoholom, ali pa med dodatki in prehranskimi dopolnili. Medsebojno delovanje zdravil ali interakcije med zdravili, kot jim pogosto rečemo v žargonu, so lahko ugodne oziroma želene, skrbijo pa nas tiste, ki so neželene. Kako pogoste so, je težko reči, načeloma pa je njihova incidenca nizka. Vsaka potencialna interakcija je odvisna od številnih dejavnikov, predvsem tistih, ki so značilni za bolnika, zato se tudi že dokumentirane interakcije ne pojavijo pri vseh ali z enako intenzivnostjo.

»Znaki medsebojnega delovanja zdravil so različni. Eno lahko zmanjša učinek drugega, kar se bo kazalo kot simptom bolezni, saj ta ni ustrezno zdravljena. Eno zdravilo lahko tudi poveča učinek drugega, kar se bo pokazalo kot neželeni učinek. Ta se lahko ne izrazi na telesni ravni, bo pa viden v laboratorijskih izvidih,« pravi Mina Kovačevič. FOTO: osebni arhiv

Kakšni so znaki medsebojnega delovanja zdravil?

Različni, kot so različni tudi mehanizmi nastanka in izražanja tistih interakcij, ki so klinično pomembne. Tako lahko eno zdravilo zmanjša učinek drugega, kar se bo kazalo kot simptom bolezni, saj ta ni ustrezno zdravljena. Eno zdravilo lahko tudi poveča učinek drugega, kar se bo pokazalo kot neželeni učinek. Ta se lahko ne izrazi na telesni ravni, bo pa viden v laboratorijskih izvidih. Na splošno pa je včasih težko govoriti izključno o interakcijah med zdravili, saj se lahko pri posameznih pojavi neželeni učinek, ki se z dodatnim zdravilom in interakcijo med njima zgolj potencira.

Navajam nekaj primerov interakcij med zdravili. Pri bolnikih, ki jemljejo zdravili za zdravljenje bolezni ščitnice (levotiroksin) in za sladkorno bolezen, lahko levotiroksin zmanjša učinek zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni, kar se kaže v povišanju ravni glukoze v krvi in s tem neurejeni sladkorni bolezni. Pri zdravilih proti strjevanju krvi (na primer varfarin) in nesteroidnih antirevmatikih (naproksen, ibuprofen, diklofenak) ter zdravilih proti bolečinam oziroma za zniževanje telesne temperature ali koencimu Q10 se lahko poveča možnost krvavitve v prebavilih. Treba je biti pozoren na znake, kot so krvavitve iz dlesni, nosu, črno blato, obarvan urin ipd. Pri zdravilih za zniževanje krvnega tlaka (tako imenovanih inhibitorjih ACE – perindopril, enalapril) in nekaterih diuretikih, ki varčujejo s kalijem (spironolakton), ali pri hrani, bogati s kalijem, se lahko pojavi hiperkaliemija, kar se pokaže v laboratorijskih izvidih.

Kdaj pomislimo na takšno delovanje zdravil?

Na interakcije med zdravili največkrat pomislimo ob uvajanju novih zdravil, pri čemer se nenadoma pojavijo neželeni učinki. Specialisti klinične farmacije v bolnišnicah, pri izvajanju brezšivne skrbi, ob sprejemu pregledamo bolnike, ki imajo predpisanih več zdravil hkrati, in jih na uvodnem pogovoru vedno vprašamo po morebitnih težavah. Navadno v posebnih podatkovnih bazah pregledamo potencialne interakcije med zdravili in jih primerjamo z bolnikovimi težavami. Če se ujemajo, zdravniku predlagamo spremembo režima odmerjanja ali kako drugače interveniramo, saj je varnost bolnika vedno na prvem mestu.

Kdaj je potrebno oditi k zdravniku?

Kadarkoli se pojavijo znaki, ki so nenadni, nenavadni in neželeni, predvsem ob uvajanju novih zdravil.

Kaj lahko storimo sami, da preprečimo takšno delovanje zdravil?

Pri številnih obolenjih je zdravljenje z zdravili neizogibno. Sami lahko poskrbimo za to, da zdravila jemljemo pravilno in upoštevamo predpisane režime odmerjanja, ob jemanju prehranskih dopolnil in drugih dodatkov ter zdravil, ki jih sami lahko kupimo v lekarni, se vedno najprej posvetujemo z zdravnikom ali farmacevtom, če se pojavijo kakršnekoli težave, pa obiščemo zdravnika. Nekatere neželene interakcije lahko preprečimo tudi z izogibanjem določeni hrani ali pijači, ki lahko medsebojno deluje z zdravili, te informacije pa najdemo v navodilih za jemanje zdravil.

Kako preprečiti neželeno medsebojno delovanje zdravil?

Ključno je poznavanje zdravil in potencialnih klinično pomembnih interakcij med njimi, ki se včasih lahko preprečijo, predvsem pa vidim potencial na tem področju v sodelovanju med zdravniki, zlasti specialisti družinske medicine in specialisti klinične farmacije, saj s tem lahko veliko naredimo za naše bolnike.