Koliko članov ima društvo Up in koliko je med njimi starejših?

V društvu Up imamo na letni ravni povprečno 500 članov oziroma uporabnikov programa. Iz generacije starejših od 60 let so med njimi običajno člani družine – starši ali stari starši, ki imajo otroka s problemom zasvojenosti.

»Naši terapevtski programi so brezplačni za vsakogar, delamo na štirih lokacijah, v Ljubljani, Trbovljah, Črnomlju in Metliki. Starejša generacija društva je tista, ki nam posreduje z izkušnjami pridobljene modrosti. Obiskovalce programa spodbujamo k medgeneracijskemu povezovanju v celotnem procesu zdravljenja, to je dobrodošlo tudi pri odkrivanju oziroma prepoznavanju medgeneracijske travme in družinskih skrivnosti,« pravi Anita Grbić. FOTO: osebni arhiv

Kolikšen problem je zasvojenost pri starejših?

Problem zasvojenosti obstaja pri vseh generacijah, največkrat pa se nadaljuje tam, kjer v mlajših letih ni bila zdravljena. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Problem zasvojenosti obstaja pri vseh generacijah, največkrat pa se nadaljuje tam, kjer v mlajših letih ni bila zdravljena. Čeprav so mladostniki najbolj ogroženi, pogostokrat v starejših letih zaradi vseprisotne stigme in sramu zasvojenost, predvsem z alkoholom, ostane prikrita, neodkrita in posledično neustrezno obravnavana. Prav zato ne smemo podcenjevati tega problema med starejšimi. S preventivnimi programi in medsebojnim povezovanjem moramo še naprej spodbujati k pozitivnim spremembam.

Za kakšne vrste zasvojenosti gre pri starejših, ali je drugačna kot pri mlajši generaciji?

Po končanem mladostništvu poseganje po prepovedanih drogah običajno upade, pri ljudeh v zrelih letih je velikokrat bolj prisotno čezmerno uživanje alkohola in pomirjeval, vse bolj razširjene so tudi druge oblike zasvojenosti, na primer vedenjske, denimo zasvojenost z igrami na srečo, religijo in z odnosi.

Kakšno vlogo imajo lahko starejši pri pomoči mlajšim zasvojenim?

Starejši, predvsem tisti z izkušnjo uspešno zdravljene zasvojenosti, imajo lahko izjemno pozitiven vpliv na mlajše s problemom zasvojenosti v fazi motiviranja in tudi celotnega procesa zdravljenja. Vedno jih radi povabimo k delitvi izkušenj.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Društvo Up daje podporo mladim, vodi svetovalnico, šolo življenjskih veščin in skupino za samopomoč. Kakšno vlogo imajo pri teh dejavnostih starejši?

Naši programi so namenjeni vsem generacijam, kjer veje zasvojenost, predvsem posamezniku, ki se srečuje z njo, in vsem članom družine, ki se jih dotakne. Izjemen poudarek dajemo preventivnim vsebinam oziroma programom ter dostopnosti. Naši terapevtski programi so brezplačni za vsakogar, delamo na štirih lokacijah, v Ljubljani, Trbovljah, Črnomlju in Metliki. Starejša generacija društva je tista, ki nam posreduje z izkušnjami pridobljene modrosti. Obiskovalce programa spodbujamo k medgeneracijskemu povezovanju v celotnem procesu zdravljenja, to je dobrodošlo tudi pri odkrivanju oziroma prepoznavanju medgeneracijske travme in družinskih skrivnosti.

Kako velik problem je zasvojenost v naši družbi?

Naš zadnji projekt »Vsi poznamo nekoga« poudarja vseprisotnost zasvojenosti v naši družbi. Opozarja nas, da je ta del vsakdanjika mnogih, če ne celo večine posameznikov – ali je zasvojen on sam, ali njegov družinski član, prijatelj, sodelavec, ali član skupnosti. Naš cilj je opozoriti na razširjenost zasvojenosti in tako razbliniti mite ter odstraniti stigmo drugačnosti, ki se prepogosto drži zasvojenih posameznikov. Naš cilj je spodbujati razumevanje in empatijo. Poudariti želimo, da zasvojenost ni osamljen ali redek pojav, ampak skupna človeška izkušnja, ki potrebuje sočutje, podporo in skupno ukrepanje. Projekt temelji na štirih ključnih elementih, to so: medgeneracijski vpliv, družinske zgodbe, povezanost in prijateljstvo med zdravljenjem, verižni učinki zdravljenja. K priključitvi vabimo vse, ki se srečujejo ali so se kdaj v preteklosti srečevali s težavami, ki jih prinašata uporaba prepovedanih drog in škodljivo uživanje alkohola.