Kaj se dogaja z izobraževanji na Univerzi za tretje življenjsko obdobje?

Kaj pomeni odpravljanje nekaterih ukrepov, povezanih z epidemijo, za izobraževanje starejših v okviru Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje?

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) je bogata zgodba izobraževanja starejših, prizadevanj za družbeno vključenost starejših, spodbujanja kulture starejših, raziskovanja, razvoja, zagovorništva, prostovoljstva in svetovanja za dejavna poznejša leta življenja, sodelovanja z drugimi rodovi za boljše življenje vseh in za večjo družbeno pravičnost. V nacionalno mrežo povezuje 56 univerz za tretje življenjsko obdobje po Sloveniji.

Sedaj, v mesecu maju, končujemo letošnje študijsko leto z izobraževanji po spletu, ki je tako potekalo celotno študijsko leto, razen v začetku oktobra.
 

Koliko programov ste izvajali v minulem šolskem letu, koliko udeležencev je sodelovalo?

Obdobje pred začetkom letošnjega študijskega leta, torej avgust in september, smo namenili brezplačnemu usposabljanju mentorjev in študentov za digitalno izobraževanje, s poudarkom na uporabi orodja zoom.

Izvedli smo 35 brezplačnih računalniških delavnic, od tega štiri za mentorje in 31 za študente. V usposabljanje je bilo vključenih 23 mentorjev in 344 študentov, izvedli smo 105 pedagoških ur usposabljanja.

Ne glede na obsežne priprave smo morali izobraževanja v predavalnicah zaradi ponovne razglasitve epidemije v državi po dveh tednih delovanja prekiniti in po 16. oktobru smo se ponovno posvetili prehodu na spletno izobraževanje.


 

Kakšne so izkušnje s spletnim izobraževanjem?

Ob prehodu na spletno izobraževanje smo se seveda tudi mi srečevali z odporom do te oblike izobraževanja, s slabšo tehnološko opremljenostjo in ne glede na usposabljanje tudi na pomanjkanje poznavanja uporabe novih tehnologij. Epidemija je opozorila na velik razkorak med digitalno pismenimi in digitalno nepismenimi starejšimi, kar posledično vpliva na možnost njihove socialne vključenosti, ne zgolj v izobraževalne, marveč tudi v druge aktivnosti in področja življenja.
 

Kakšni so podatki o delovanju vaših študijskih skupin v minulem šolskem letu?

Od novembra deluje na daljavo 143 študijskih skupin, kar je 51 odstotkov vseh skupin, ki pa so se zaradi prehoda na digitalno izobraževanje večinoma številčno zmanjšale. Tako je v spletne izobraževalne programe vključenih 37,5 odstotka vseh udeležencev.

Najvišja udeležba je bila v študijskih programih umetnostne zgodovine, računalništva, geografije, zgodovine, glasbe, naravnega vrtnarjenja, v jezikovnih programih, programih književnosti in ustvarjalnega pisanja.

Med študijskim letom smo udeležencem izobraževanja in mentorjem zagotavljali stalno svetovanje in tehnično podporo za uporabo digitalnih orodij. To je bilo negotovo in naporno študijsko leto, po drugi strani pa tudi leto premagovanja novih izzivov in iskanja novih rešitev.


 

Ali je bila z vašimi izobraževanji pokrita vsa Slovenija?

V spletne programe so se vključevali udeleženci iz več slovenskih krajev, predvsem prek univerz za tretje življenjsko obdobje po državi, pa tudi, resda v zelo majhnem deležu, iz tujine in domov za starejše občane.
 

Kaj pričakujete, da bo prinesla jesen?

Upamo in želimo si, da se bo zdravstvena kriza do jeseni toliko umirila, da bodo znova mogoča izobraževalna srečanja v živo, saj neposredne socialne stike in skupinsko učenje v predavalnici težko nadomesti katerakoli digitalna aplikacija.
 

Kako se pripravljate na novo šolsko leto?

Pripravljamo se za obe možnosti, tako za nadaljevanje spletnega izobraževanja kot na izvajanje izobraževanj v predavalnicah. So pa naša prizadevanja trenutno bolj usmerjena v Poletno spletno univerzo. Izhajamo iz tega, da vedoželjnost tudi v poletnih mesecih ne zamre in da nas učenje poveže tudi skozi poletje.