Dileme, ali je bolje biti star ali starejši

V javnosti in organizacijah ter društvih, kot sta Zdus in Srebrna nit, se že nekaj časa pojavljajo dileme, kako poimenovati ljudi v poznejšem življenjskem obdobju, to je tistem, ki sledi sred­njim letom, da ne bi bili pri tem diskriminatorni ali celo žaljivi. Zasledimo lahko različne izraze, na primer stari, starejši, starci, seniorji, starostniki, ostareli in podobno.

Zagovorniki dostojne starosti opozarjajo, da so izrazi, kot so na primer starostniki ali senior­ji, problematični, ker starejše obravnavajo kot homogeno skupino, izrazi, kot so na primer ostareli in starostniki, pa so povezani z negativno konotacijo in oslabelostjo. Ob zavedanju, da se posploševanju oziroma brisanju individualnih razlik med starimi ne da popolnoma izogniti, se poraja vprašanje, kateri so tisti čim bolj nevtralni in vključujoči izrazi, kakršne želijo uporabljati in nakazujejo, da gre pri staranju za proces in ne za stanje.

Žaljivi starci in vključujoči starejši

Nekateri poudarjajo, da že sama potreba po iskanju primerne terminologije na tem področju temelji na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi česar je treba pazljivo izbirati izraze, da te skupine ljudi ne bi užalili. Prav zaradi tega so v preteklosti, sredi 20. stoletja, prenehali uporabljati izraz starci in ga nadomestili z izrazom starostnik; ta je nastal po modelu besede mladostnik, ki se nanaša na življenjsko obdobje pred srednjimi leti.

Zagovorniki izraza starejši menijo, da je ta bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum, in ker je nevtralen. Tako ravna tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults. Nekateri pa menijo, da bi bilo tudi temu mogoče nasprotovati s sociološkega vidika.

Kaj o uporabi izrazov stari in starejši ljudje menijo strokovnjaki v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, nacionalnega središča za sistematično spremljanje in razlago slovenskega jezikovnega gradiva?

Ugotavljajo, da so za skupine ljudi, ki so v kasnejšem življenjskem obdobju, to je tistem, ki sledi srednjim letom,  v uporabi več izrazov, od katerih so nekateri popolnoma neprimerni, drugi pa imajo različne prednosti in slabosti. Tudi zato, ker v te skupine ljudi spada že več kot petina Slovencev, pri poimenovanju obstaja želja po vključujočem jeziku, brez negativnih konotacij.

Po njihovem za strokovno rabo niso primerna poimenovanja starec, ostarela oseba in senior. Starec in ostarela oseba sta namreč negativno konotirana že v splošnem jeziku, senior pa v določenih kontekstih sicer ima pozitivno konotacijo, a se po njim dosegljivih podatkih ne uporablja v strokovnih besedilih.

Starostnik in mladostnik

S terminološkega vidika se jim zdi povsem ustrezen tudi termin starostnik, ki je tvorjen analog­no z izrazom mladostnik. Kot nevtralen termin je vključen v Slovenski medicinski slovar, kjer je definiran kot »moški po 65. letu življenja«, in v strokovnih delih s področja medicine in zdravstvene nege. Mnogi pa mu pripisujejo negativno konotacijo, pri čemer bi bilo treba premisliti, ali je negativen sam izraz ali vendarle vsebina pojma, kar je povezano s stereotipi o starosti, pravijo v Terminološki sekciji. Ugotavljajo, da je očitno veliko strokovnjakov menilo, da je termin starostnik neprimeren in ga je treba nadomestiti z bolj opisnim star človek oziroma stara oseba ali starejši človek oziroma starejša oseba, kar se je tudi zgodilo.

Poleg izrazov star/starejši človek oziroma stara/starejša oseba v andragogiki uporabljajo izraz starejši odrasli, ki označuje osebe, starejše od 50 let. V Terminološki sekciji bi težko rekli, da je za oznako pojma ustreznejši pridevnik starejši, res pa je bolj nedoločen kot pridevnik star in v tem smislu bolj relativen. Ugotavljajo, da je termin starejša oseba oz. starejši človek, pogosto tudi v množinski obliki starejši, zelo ustaljen in ga ne odsvetujejo; poleg institucij EU in državne uprave ga uporabljajo tudi v strokovnih besedilih in tistih, ki so namenjena širši javnosti.

Čeprav ne zmanjšuje negativnih stereo­tipov, povezanih s starostjo, menijo, da je bil dosežen širši konsenz o ustreznosti in predvsem o sprejemljivosti termina s sestavino starejši, torej starejša oseba, zato je zelo verjetno, da bo v uporabi tudi v prihodnje. To pa ni zavezujoče za vsa področja, v sociološkem kontekstu se lahko še naprej uporablja poimenovan­je stara oseba.