Zobna miška

Reforma je tu, čas je, da začnemo razmišljati izven starih okvirjev. Nobenega znaka ni, da bi zobozdravstvene storitve odraslih v kratkoročni, srednjeročni ali dolgoročni perspektivi financirala javna zdravstvena blagajna. Zato je zdaj pravi čas, da razmislimo, kako bomo zagotovili zdrave zobe prihodnjim generacijam, hkrati pa ta skrb ne bi smela postati smrtni udarec za proračune našega potomstva.

Naj ponovimo: razmišljati je treba izven starih okvirjev. Hkrati pa moramo v starih običajih prepoznati priložnosti in na ta način rešiti izziv zdravih zob. Pri spodaj predstavljenem reformnem predlogu je posebej izvirno, da vire, ki jih trošimo že sedaj, zgolj bolj smotrno usmerimo v zdravje zob prihajajočih pokolenj.

Prvi strošek, ki ga imajo roditelji z otroškimi zobmi, se pojavi, ko otročičku izpade mlečni zob. Običaj je znan: zob izpade, potem pa ga starši s priporočilom za ustrezno finančno nadomestilo nastavijo pravljičnemu bitju, zobni miški. Otročiček je prepričan, da je mlečni zob odnesla zobna miška; tam, kjer je bil zob, je zdaj ustrezna vsota denarja. Ker je mlečnih zob 20, je izdatek, ki ga starši porabijo, ko se pretvarjajo, da so zobna miška, znaten.

Naša zobozdravstvena reforma predlaga, da bi vsoto, ki jo roditelji namenijo za izplačilo izpadlih mlečnih zob, vložili v zobozdravstveni sklad. Lastnik izpadlega mlečnega zoba bi namesto drobiža dobil potrdilo o vplačilu v sklad. Neposredno plačilo otroku, ki naj bi ga za zob odštela zobna miška, je z vidika stomatološke vede sporno, saj otroci za tisti drobiž tako ali tako kupijo sladkarije. Te pa, kot je splošno znano, slabo vplivajo na zdravje zob.

Ob ustrezni naložbeni politiki bi sredstva v zobozdravstvenem skladu v štiridesetih ali petdesetih letih tako vzhajala, da bi zadoščalo za protezo.

Morda tudi za dve.