Živjo proti osamljenosti

Trgovci so praviloma vedno korak ali dva pred kupci in njihov pogled je vse dni v letu odločno uprt v prihodnost. Nikomur najbrž ni ušlo, da je tako tudi v teh novembrskih dneh, ko je ponudba v trgovinah vse bolj bleščeča. December še ni tu, kje so šele prazniki, pa vendar si lahko v tem trenutku za krepitev prazničnega vzdušja že omislimo vse, kar nam srce poželi ali vsaj denarnica dopusti. Iz razvpitega črnega petka že skačemo v bleščeči december. Vizionarskim trgovcem sem nasedla tudi sama in na moji mizi se že bohoti popolna božična zvezda. Držim pesti, da bo v razkošni podobi zdržala vsaj do božiča, če smo ji že nadeli njegovo ime.

Ob misli na praznike nekatere zajame veselje, drugi ostajajo ravnodušni, tretji malodušni. Morda je nam, ki živimo skoraj v srcu Evrope, lažje, saj vemo, da se bodo temačni popoldnevi kmalu začeli krajšati in bo svetloba prinesla novo energijo. Precej težje pa je ljudem na severu Evrope, kjer noč za dolgo prežene dan in je naravna svetloba razkošje, ki so ga deležni le dve ali tri ure na dan. Doživeti to in ohraniti optimizem je za mnoge hud izziv.

V mestecu Luleå, glavnem mestu najsevernejšega švedskega okrožja, so v prepričanju, da majhne geste lahko prinesejo velike spremembe, zagnali posebno kampanjo pozdravljanja. Reci živjo ali Säg hej! po švedsko je preprost pozdrav, ki pa naj bi imel velik (zdravilni) učinek. S tem, ko na ulici prijazno pozdraviš neznanca, lahko vsaj za trenutek odženeš njegovo osamljenost in mu okrepiš vero v skupnost, pravijo snovalci kampanje. Če ima človek občutek, da je opažen in da nekam pripada, to v njem vzbudi dober občutek in vsi postanejo malo srečnejši. V mestu, kjer so izmerili visoke odstotke osamljenosti med starejšimi, še višje pa med mladimi, to veliko pomeni.

Morda je za pregovorno zadržane Švede, ki nadvse cenijo osebno svobodo, to res dovolj. Mi, ki ne živimo daleč na severu in ne tako daleč vsak k sebi, pa lahko proti osamljenosti morda naredimo še kaj več.