Zbogom, podplati

Zgodbo o brexitu spremljam od začetka. Za mano so vse faze, zgražanje nad premieri vse do Blaira, sledil sem zgodbi ruskih hekerjev, Cambridge Analytice, prizadela sta me John Cleese in Michael Caine, ker sta bila za. Še bolj me je prizadelo, ko je referendum uspel. S prijateljem iz Škotske sva dolge ure debatirala, kako in kaj. O posledicah odhoda, kako bo to vplivalo na Britance, kako na EU in kako na ves svet. Prepričan sem bil, da bodo kmalu obžalovali svojo odločitev o odhodu, a se je izkazalo obratno.



Ni skrivnost, da sem velik ljubitelj rock'n'rolla, še posebej rockabillyja. V časih obilja sem se česal na Elvisa in ob vsaki priložnosti migal z boki. Odkar so se mi lasje z glave preselili na rit, sem izražal svojo pripadnost z zavihanimi hlačnicami, igranjem kitare in posebnimi čevlji, imenovanimi creepers. To imenitno obutev izdelujejo v Angliji, nosili pa so jo sloviti Teddy Boys. Gre za čevlje z ravnim podplatom različnih debelin. Imel sem par na gimnaziji, potem drugega na faksu. V zadnjem obdobju sem nanje malce pozabil. Po mojem sem odrasel, ne najdem druge razlage. No, nedavno sem se ponovno spomnil nanje in ugotovil, da jih nujno potrebujem. Še posebej zdaj, v karanteni, sredi zime. Briga me, če najbližji zavijajo z očmi. To pravega rockerja že ne bo odvrnilo, kajne? In sem jih naročil, take hude. Prepustil sem se trenutku, dal prenosnik na kolena, kartico iz denarnice, in bum, čevlji so na poti. Človek včasih mora biti impulziven, če ne, se mu v življenju nič ne zgodi.


​Če jaz ne bi bil impulziven, zagotovo ne bi kupil novih čevljev iz Anglije 3. januarja. Tako sem med prvimi spoznal že nekoliko pozabljeno plačevanje carine in imenitne poštne garancije, ki v mojem primeru stane 25 evrov. Zaradi zmede sem moral plačati dvojni ddv, cena čevljev pa je nepričakovano poskočila za 50 odstotkov. Brexit mi je že po nekaj dneh pokazal zobe, medtem ko sem gobcal o pravicah ribičev, je osramotil še negotovo in sramežljivo krizo srednjih let.