Vojna za krompir

Koloradski hrošč je hrošč iz družine lepencev, ki je eden največjih škodljivcev na krompirju. V teh dneh sva z ženo od blizu spoznala odpornost in vseprisotnost te beštije.

Ker je ta žuželka izjemno odporna proti insekticidom in drugim strupom, ker ne želiva zastrupljati drugih žuželk in ker so tako menda vedno počeli pri njih doma, sva se opremila z gumijastimi rokavicami in lončki z vodo in se podala na misijo reševanja najine male njive krompirja.

Prvo, še kar optimistično oceno poteka misije bi lahko na kratko strnil v besedno zvezo: precej slabo nama kaže.

Banda koloradska nič ne spremlja medijev in ne ve nič o inflaciji. Da se je hrana podražila in da imamo doma nekaj vedno lačnih ust, torej bi nam prav prišel kakšen zaboj krompirja, je ogabnim insektom približno toliko mar, kot je meni mar gibanje cen vina v prestižnih pariških restavracijah.

Koloradski hrošč s svojega krompirjevega lista ne vidi v mojo dnevno sobo in jaz ne pijem vina, sploh pa ne v prestižnih pariških restavracijah.

Če se že ne briga zame, bi mi lahko naredil uslugo in se manj brigal za moj krompir, a prepričan sem, da mu tega zlepa ne bom mogel dopovedati. Če me ne bi bolelo koleno, bi bili sklanjanje nad objedenimi grmički krompirja in utapljanje hroščev v kozarčku z vodo nekakšno meditativno početje.

Tako kot med puljenjem plevela iz tlakovcev tudi med lovom na koloradske hrošče človeku misli hitro odtavajo na zanimive kraje. Ker me je mama lepo vzgojila, se ob umoru kateregakoli bitja, muhe, komarja ali česa podobno nadležnega, za hip vprašam, kako se ob tem počutijo njegovi svojci.

Zgolj za hip. Ko speštam koloradskega hrošča, pa za hip pomislim, kako podaljšati trpljenje ostudi škodljivi in kako o tem obvestiti še vse njegove svojce. Vojna iz ljudi včasih potegne najboljše, vojna za krompir je iz mene potegnila najslabše.