Takšni dnevi

Brez superherojev, ki danes v ZDA slavijo svoj dan, bi bila naša življenja revnejša. Pravi nas rešijo iz težkih položajev, namišljeni so generacijam otrok pomagali počutiti se močne v negotovem svetu. Težko si je zamisliti večje herojstvo od tega. »Medtem ko se bojujejo proti zlu, branijo dobre,« malce črno-belo opisujejo pobudniki dneva superherojev, a saj je tako pomirjujoče včasih pobegniti iz življenjske sivine. Ta je tista, za katero upamo, da nas bo iz nje rešil kakšen junak.

»Heroji so običajni ljudje, ki se naredijo izjemne,« je dejal pevec ameriške dark rock skupine My Chemical Romance. Gerard Way ni molčal o svojih spopadih z odvisnostjo, potrtostjo in tesnobo, kar je morda pomagalo njegovim občudovalcem, ki se sami bojujejo proti temi v sebi. Pogledajo lahko tudi njegove stripe o killjoys, ki znajo pokvariti zabavo in so se bojevali proti tiranski korporaciji industrije boljšega življenja. Te naj bi državljane sistematično oropale njihove individualnosti, a junaki stripov ne odnehajo. To je v njihovi naravi – nikoli ne odnehajo.

Morda je prav to najpomembnejša lekcija superherojev: ni pomembno, kolikokrat pademo, ampak kolikokrat se poberemo. Za pomoč si lahko preberemo pesem, saj je danes v ZDA tudi dan prebiranja poezije. »Kako ti lahko izpovem ljubezen brez ene same besede?« je v pesmi Dihaj spraševal Gerard Way. »Ob malih stvareh, ki jih počneš, se v srcu nasmehnem. In ko opazujem, kako spiš, da te lahko zbudim iz morastih sanj.«

Nasmeh, spodbuda, dvig s tal, ni je stvari, ki je za nas ne bi naredili naši vsakdanji heroji. V zahvalo jim lahko spečemo borovničevo pito, ki danes v ZDA prav tako praznuje. Prvi ameriški recept zanjo je bil zapisan že leta 1872, navajajo, in najbrž je res ni tegobe, ki je ne bi moglo olajšati nekaj sladkega.