Med spoznanjem in neznanjem

Živimo v času, ko vsi vse vedo in imajo zato o vsem neko mnenje. Mnenje je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika »prikaz lastnosti, stanja česa glede na lastno védenje, poznavanje«. Po Leksikonu filozofije je mnenje »glede na gotovost spoznanja sredi med gotovim spoznanjem in neznanjem. To je stališče, ko subjekt ima nekaj za resnično, a se hkrati zaveda, da ni dokazano ali gotovo, zato dopušča, da se moti.«

Spletni komentatorji večinoma ne dopuščajo, da se motijo. Tako v času pogajanj javnega sektorja beremo o lenih javnih uslužbencih, ki se jim nič ne more zgoditi. Seveda so razlike z gospodarstvom, a to, da je nekdo nekoč obiskoval šolo, še ne pomeni, da pozna šolstvo. Enako velja za kateri koli poklic, ne glede na javni ali zasebni sektor.

Prijateljica, ki prostovoljno dela v enem od zavetišč za živali, mi je posredovala prošnjo zaposlene na enem od centrov za socialno delo. Prosila je za informacije o prostovoljstvu, ker ima med uporabniki gospo v postopku invalidske upokojitve, ki je zbolela za depresijo. Ker bi ji rada pomagala, je zanjo iskala številne načine, kako bi zapolnila prosti čas, a gospa ne kaže nobenega navdušenja. Razen do živali. Uslužbenka CSD je tako prosila zavetišče, ali bi jo lahko vzeli kot prostovoljko, in zraven dodala, da jo je pripravljena v teh urah tudi spremljati in ji nuditi vso pomoč pri uvajanju. Bi še lahko rekli, da CSD nič ne dela?

Situacija v državi še zdaleč ni rožnata. A nič bolj rožnata ne bo, če se bomo blatili. Ne sodimo človeka, dokler nismo prehodili milje v njegovih čevljih. In vsi smo povezani. Ne moremo brez učiteljev, zdravnikov, policistov, kmetov, obrtnikov, proizvodnih delavcev … To bi moral imeti vsak v mislih, preden bi se spustil v kanalizacijo spletnih mnenj. In se zavedati, da mu bo naslednjo miljo morda pomagal prehoditi prav ta, ki mu splet danes sodi.