Sreča za dušo in telo

Moj bolj ali manj pametni telefon mi vsak teden pošlje poročilo o tem, koliko ur sem preživela na posamezni aplikaciji. Številke niso visoke, pravzaprav zanemarljive, sploh če jih primerjam s tistimi, ki se izpišejo na telefonih mlajših generacij. Sprašujem se, ali te podatki o (včasih hudo nekoristno) porabljenem času sploh zanimajo. Če pa svojemu brskanju po telefonu prištejem še tablico in računalnik, bi bilo tudi zame boljše, da za kakšen dan na to temo povsem utihnem.

Že dolgo velja, da so se mladi umaknili s facebooka zato, ker so jim ga ugrabili »tastari«. Eden mojih nedavnih sogovornikov mi je omenil, da mladi, poleg vseh drugih aplikacij, zdaj raje uporabljajo instagram. Če to vsaj delno drži, potem sodim mednje tudi sama. Najbrž pa ni daleč čas, ko bodo zaradi nas, »špilferderberjev«, spet prisiljeni pobegniti v nov virtualni svet in tam najti nove doze zadovoljstva in sreče. In z vprašanjem, kaj je sreča in kdo je srečen človek, se je že pred mnogimi leti ukvarjal znameniti argentinski psihiater in pisec Jorge Bucay, ki bo skupaj s sinom prav danes nastopil v Cankarjevem domu. Kot je v intervjuju za Sobotno prilogo povedal kolegu Gašperju Završniku, je srečen zanj tisti človek, ki živi s prepričanjem, da hodi po pravi poti.

Mislim, da sem na enega takšnih naletela ta teden. Le da ne hodi, ampak pleše. Gre za našega najboljšega breakdance plesalca, ki se v skladu s to kulturo predstavlja z imenom Bboytasic. Posnetki na njegovem instagramu so osupljivi, njegovo gibko telo lahko pleše prav povsod. Na valovitih belih morskih skalah, na meji med morjem in peskom, prostor za gib najde tudi na stopnicah bele andaluzijske uličice. Če nekaj dni ne pleše, ga telo opomni, da potrebuje gibanje, in duh, da pogreša kreativnost. In v tem je njegova sreča. Kanček je lahko začutiš celo na instagramu.

Kdor pa si želi izkušnje v živo, jo lahko doživi na začetku junija, ko se bodo v Ljubljani zbrali najboljši mladi plesalci sveta.