Sokratov paradoks

Vesoljski teleskop Jamesa Webba je zaznal zvezde, ki po sedanjem razumevanju vesolja ne bi smele obstajati. Šest zvezdnih grozdov iz otroštva vesolja vsebuje podobno število zvezd kot naša trinajst milijard let starejša Mlečna cesta, in če se niso zmotili pri preračunavanjih, bodo Webbove podobe zamajale dosedanje resnice o velikem poku. Spet je jasno, zakaj tako imenovani Sokratov paradoks »vem, da nič ne vem« pripisujejo najpametnejšemu človeku svojega časa.

Drugi znanstveniki so aprila ugibali o vlogi temne energije in temne snovi pri nastanku večjih zvezdnih mas od pričakovanih, a kako naj poznamo vesolje, ko nam je neznanih toliko skrivnosti človeka? V ZDA so minuli konec tedna zaznamovali spomin na vojake, padle za domovino, in preživelim je težko razumeti, zakaj nekdo tvega – in dobi – smrt za svoje ideale. Vpeti smo med delom in gospodinjstvom, zabavo in zdravjem, družino in prijatelji, med nami pa so ljudje, ki so pripravljeni žrtvovati vse in v vojni, kakršna divja ne tako daleč od nas v Ukrajini, res žrtvujejo življenje.

So že prej mislili, da nimajo česa izgubiti, kot je pevec Kris Kristofferson označil končno svobodo? Jih je privlačil urejeno avanturistični vojaški način življenja in sploh niso mislili na najhujše? Ali so iskreno verjeli, da je žrtvovanje za nekaj višjega od sebe plemenita pot življenja in smrti? Tudi na Zemlji je še veliko temačnega in v sodobnih ZDA, ki preizprašujejo celo svoj obstoj, ni zagotovljena niti hvaležnost celotnega naroda.

Na spominski dan za padle vojake se Američani vendarle spomnijo 160 let starega govora na grobovih ene od odločilnih bitk ameriške državljanske vojne v Gettysburgu. Predsednik Abraham Lincoln je govoril o ponovnem rojstvu svobode v narodu, čigar ustanovni očetje so se ravnali po načelu, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki. Vsaj hrepenenje po tem je še danes vesoljskih razsežnosti.