Neomejen dostop | že od 9,99€
Ko umre človek, umrejo tudi naše sanje o njem, ko umre žival, umrejo sanje o nas samih. Globoko v sebi hočemo biti svobodni kot ptica v višavah, ki uživa le sedanji trenutek in je nikoli ne skrbita naši večni nadlogi včeraj in jutri.
Ko umre velika ptica v velemestu, na stotine meščanov žaluje s pesmimi, slikami in govori ob njenem priljubljenem hrastovem drevesu, kot za veliko evroazijsko sovo orlom Flacom te dni žalujejo Newyorčani. Ptič s skoraj dvometrskim razponom kril je domišljijo prebivalcev Manhattna buril vse od lanskega februarja, ko so neznanci v malem živalskem vrtu v Centralnem parku na silo odprli njegovo kletko in je odletel v svobodo. Meščani so mu sledili med učenjem lova, ki ga do tedaj ni poznal, med počitkom na vejah dreves velikega parka, vodnih stolpih in požarnih stopnicah stanovanjskih hiš. Domnevali so, da ga je v zvezi z njimi mučila enaka radovednost, kot so se oni zanimali zanj.
Mnogi verjamejo, da ga je v smrt zapeljalo hrepenenje po družici. Ne da bi vedel, da v vsej Severni Ameriki ni druge svobodne sove njegove vrste, je letal vse dlje in vse više, dokler ga niso konec februarja našli pod eno od visokih mestnih zgradb. V mestu, ki nikoli ne spi, gradijo vse več steklenih nebotičnikov, v katerih drevesa in oblaki odsevajo, kot bi bili pravi. Po podatkih zoologov samo v New Yorku s trkom vanje življenje vsako leto konča četrt milijona ptic.
Velika mesta tudi sicer niso dobra za živali, razen za podgane, ki se množijo v predorih podzemnih železnic in kleteh stavb ter so zaradi zastrupljevanja tudi same smrtna past za velike ptice. O Flacoju še ugotavljajo, ali ni požrl ene od njih ter potem iz zatočišča na balkonu padel na tla. Morda bodo Newyorčani zdaj dobili zakone, po katerih bodo morali gradbeniki prilagajati nebotičnike pernatim prijateljem, morda bodo našli drugačen način za iztrebljanje podgan – mogoče kar z mačkami, ki jim ne bi rezali nohtov in bi jih kdaj spustili ven? V ljubezni do narave pogosto pozabljamo na divjino v živalih, ki je prava prispodoba njihove svobode.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji