Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Dobro jutro

Podobe v gozdu megle

Povsem neproduktivno zijanje v oblake oziroma v meglo, kadar se oblakom ljubi spustiti dol med nas, je izjemno sproščujoče početje.
Tisočkrat prehojena gozdna pot v megli dobi povsem nove dimenzije in do tedaj nevidene oblike. FOTO: Jure Eržen/Delo
Tisočkrat prehojena gozdna pot v megli dobi povsem nove dimenzije in do tedaj nevidene oblike. FOTO: Jure Eržen/Delo
12. 2. 2024 | 05:00
12. 2. 2024 | 07:28
2:28

Strmenje v oblake in iskanje smiselnih podob v naključnih oblikah, ki jih tvorijo premikajoče se velikanske gmote zgoščenih vodnih hlapov, je bil v mojem otroštvu eden ljubših načinov za ubijanje presežkov časa. Ker nismo le enkrat s prijatelji po kakšnem nogometu ali basketu utrujeni obležali na travi in zijali v oblake, vem, da nisem edini čudak, ki ga je zabavalo tovrstno urjenje domišljije. Morda se na podoben način zamotijo tudi današnji otroci, kaj pa vem.

Danes presežkov časa ni več, z leti se ta skrči in ga za buljenje v oblake zmanjka. Domišljijske podobe na nebu tako vse prevečkrat ostajajo prezrte. Zato imamo ljudje v resnih letih srečo, da se prej omenjene gmote zgoščenih vodnih hlapov spustijo bliže k nam in tako lahko namesto v oblake strmimo v meglo.

Hoja v hrib po zamegljenem gozdu nad domačo vasjo je tu in zdaj podobno meditativno početje, kot je bilo v otroštvu ležanje na travi in zijanje v oblake. Tisočkrat prehojena pot dobi nove dimenzije in do tedaj nevidene oblike. Tisočkrat videno podrto drevo postane srnjak, prekucnjen štor je sedeči starec, vrh sosednjega brega izgine v belini in za hip se zazdi, da sem nekje, kjer še nikoli nisem bil.

Buljenje v gosto meglo, skozi katero se ostro vidi le do potke pod nogami, preverjeno odganja vsakodnevne skrbi. Če je megla dovolj gosta, se skrbi o plačilu računov, servisa za avto in urejanja službenih zadev nenadoma zazdijo smešno banalne. Zamenjajo jih tisti hip bolj resne skrbi, ali sem sploh še na pravi poti in ali se v nepredirni belini nemara ne bom zaletel kakšni nespečni zveri v zadnjico in podobne neumnosti.

Tako kot za vsakimi oblaki pride dež, tudi na koncu pohoda skozi meglo v hrib pride vrh. Z nekaj sreče se tik pod vrhom megla razkadi in v oči zaskeli od sončnih žarkov. Zazrite se v meglo tudi vi in naj vas skoznjo ogreje sonce.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine