Negativni ioni

Na planetu ni bolj svetega kraja, kot je Bohinj. Odkar sem ga kot otrok prvič obiskal, se redno vračam. Tam sem preživljal poletja prebujajoče moškosti, osvajal vrhove, prvič jedel želodec in videl rdečo koruzo. A leta mu niso naklonjena, krvavim iz oči in ušes, ko opazujem, kako ga poleti ukradejo črede turistov na supih in goveji muziki. Raje se veselim jeseni, ko postane zrak mehkejši, kolone ljudi redkejše, hrup pa se poleni in se mu ne ljubi dlje od Bleda.

Zame ni kraja, kjer bi se bolj sprostil, si povrnil moči in zbistril misli. Minuli konec tedna sem po dolgem času ponovno obiskal slap Savica. Kajti pred dnevi sem med pogovorom z otrokoma ugotovil, da sin še nikoli ni videl slapa. Vremenska napoved se je strinjala, tudi hči je bila za akcijo, in smo šli. Na vzponu proti slapu nam je že malce pešala moč, a se je splačalo. Slap je naredil močan vtis, opazovali smo ga, ga poslušali in uživali v njegovi lepoti. Malce smo trepetali za očka srednjih let, ki se je nagibal čez ograjo nad prepadom in prepuščal svojo usodo milosti dveh ali treh vijakov, da bi ženi priskrbel čim lepšo fotografijo.

Tudi mi smo se fotografirali, in ko smo se vrnili v leseno opazovalnico pri slapu, sem opazil nekaj sila zanimivega. Na tabli je bilo pojasnjeno, da je moje dobro počutje posledica negativnih ionov, ki se sproščajo okoli slapa. Obstaja torej znanstvena razlaga za imenitno vzdušje in brezskrbnost tega doživetja. Ti naravni negativni ioni so zagotovo boljši od tistih umetnih negativnih ionov, ki naj bi se sproščali iz solnih lučk. Morda jih prekašajo le še negativni ioni, ki se sproščajo med nevihtami ob udarih strel.

Če sem pravilno razumel, nastajajo ti negativni ioni, ko curek vode leti skozi ozračje in trka ob atome v okolici. In če razširim misel, ali potem to deluje tudi v manjših razmerjih, na primer nad pisoarji v toaletnih prostorih pri koncertnih dvoranah? Tam se tudi vedno počutim imenitno, še posebej če je dolga vrsta.