Matejeve banane iz Celovca

Bom iskrena – za nekdanjo skupno državo mi (pa oprostite vulgarnost izraza) dol visi. Po 30 letih od osamosvojitve bi človek pričakoval, da se ta »rana« zaceli. Da se pred volitvami začnemo pogovarjati o prekarstvu, stanovanjski problematiki – o resnih problemih. Pa mi oni dan na twitterju obrambni minister in tisti, ki bi si želeli zasesti njegovo mesto, prikažejo, kako si zamišljajo prihodnost.

Z vojaškimi igračkami obsedeni prvi mož slovenske obrambe je strnil svoj boj proti socializmu v par vrstic: »Ne pozabite, da smo v času socializma hodili po banane v Celovec, po kavbojke v Trst, imeli smo redukcije električne energije, vozili smo se na par/nepar.« Pričujoči zapis človeka, rojenega leta 1983, je bil odziv na tvit Levice, ki je opevala, kako »smo v Jugoslaviji zgradili Inštitut Jožefa Stefana, Luko Koper, NEK, UKC in Cankarjev dom.« Pred tem sem spremljala nebuloze politične veljakinje o tem, da v Jugi ni bilo mogoče kupiti sadnega jogurta in se čudila, kje ti ljudje za boga milega živijo.

Res me ne gane, kakšen jogurt je v »tistih« časih kupovala moja mama in kako je morala na roke prati plenice. Vse mame tega sveta želijo otrokom svetlo prihodnost. Mame tedaj so zagotovo sanjale, kako bodo leta 2022 njihovi otroci lahko dobili ugoden kredit in živeli v lastnem stanovanju. Glavo stavim, da si zvečer ob pletenju niti predstavljale niso, kako bomo morali po 30 letih samostojne države še kar prebavljati ministra, ki za potrebe fotografske seanse smejoč se meče bombice in se na družbenem omrežju prereka z nasprotniki o starem jeansu.

Morda bi gospod Matej na kakšno sobotno popoldne namesto twitter ravsa raje organiziral rajžo v Trst – stanovanja so tam menda že dva- do trikrat cenejša kot na našem zbezljanem nepremičninskem trgu. In govori se, da nimajo tuš kabine kar zraven štedilnika – kot v najlepšem mestu na svetu.