Leno na delo

Ste med tistimi, ki ob nedeljah zvečer, ko pomislijo na službo naslednje jutro, redno doživijo nedeljsko grozo? In vas, ko se zbudite v ponedeljkovo jutro, preplavijo občutki tesnobe? Tiktokerka Marisa Jo je bila, berem, pred leti tik pred takšno, recimo ji, ponedeljkovo izgorelostjo. Ko je lepega ponedeljka spet začutila paniko pred službenimi obveznostmi, je sklenila, da si bo dovolila opraviti le tisto, kar je bilo tistega dne najbolj nujno – in preživela. Še več: osvobodila se je pritiska – in zadihala. Ponedeljek je takrat postal len(obn)i ponedeljek. Ko je o nedeljski grozi potarnala na tiktoku, se je takoj slabše počutilo še na tisoče drugih ljudi … Nakar so se zadeve lotili tudi strokovnjaki in ugotovili, da je med trendi generacije Z lenobni ponedeljek čisto v vrhu. Da je to njihova rešitev za nedeljske groze, delodajalci pa so se ji seveda prilagodili z »različnimi tehnikami«.

Dolgo sem čakala, da bi ujela novico, da je lenobni ponedeljek dobil mlade. Se pravi nadaljevanje. Da bi lenobnemu ponedeljku, denimo, sledil počasni torek. Nekakšen dan za okrevanje od lenobe, pardon, lenobnosti, dan za počasno uvajanje v novi teden, ki bi mu morala nujno slediti predpripravljalna sreda. To je osrednji dan v tednu, ko bi si delovni človek sestavil osnutek del za tekoči teden in se (pred)pripravil nanje.

Ker četrtke številni imenujejo kar mali petki, bi predpripravljalni sredi seveda sledil mali petek. Tega že poznajo tudi babyboom generacije. Ko sem se pred časom hotela z nekim vodilnim dogovoriti za srečanje v četrtek, mi je njegova poslovna sekretarka prijazno pojasnila, da se »šef« vozi iz X in da se samo za urico ali dve na mali petek pa res ne bi vozil v službo. O petkovem srečanju nisem niti vprašala. Kajti petek je vendar dan za metek – za vse generacije! Sem si pa predstavljala »šefovo« nedeljsko grozo, ko se je spomnil, da ga v prihajajočem tednu čaka srečanje z novinarji. A na srečo še ne v ponedeljek ...