Je že kdo preveril vaš PCT pogoj?

Slovenci v času epidemije in covida-19 kar naprej pričakujemo nova navodila. Od šolnikov, gostincev, turističnih delavcev, kulturnikov, žičničarjev poslušamo, kako da so ves čas v veliki negotovosti in da »v tem trenutku še ne vedo nič«. Hočejo jasna in natančna navodila, priporočila. Ko jih dobijo, nekaj tednov tarnajo, da so neživljenjska in ne dovolj premišljena. Celo da so protizakonita in protiustavna. Še naprej se sprašujejo, kako naj ravnajo in kakšne so sploh njihove pristojnosti. Skratka, za svoja nova vprašanja potrebujejo vedno nove odgovore in navodila. Bolje rečeno zagotovila, pooblastila in pravne podlage. Medtem pa ves čas poudarjajo, da niso pasivna množica, ki zgolj izvaja ukaze.

Nekje v sredini maja smo se srečali s famoznimi tremi črkami PCT, ki pomenijo 'prebolevnost', 'cepljenje' ali 'testiranje'. In že takrat smo postavili novo vprašanje, kdo bo »policist«, ki bo preverjal ta pogoj. Bolje rečeno: se ga sploh sme preverjati, kdo ga sme in kako? Od takrat so minili skorajda štirje meseci, končala se je pomlad in začelo poletje, skočili smo v počitnice in zdaj smo na pragu jeseni ter novega šolskega leta.

V vsem tem času me za pogoj​ PCT ni vprašal še nihče. Z izjemo kontrole na meji s Hrvaško. Niti enkrat samkrat nihče ni niti od daleč ošinil aplikacije na mojem telefonu, ki sem ga držala v roki. Vsakič mi je nekdo pred nosom zarotniško zamahnil z roko, češ, tu ni nobenega inšpektorja. Pa sem kar nekajkrat sedela v lokalu, šla v notranje toaletne prostore gostilne,  plačala račun pri točilnem pultu ali vedrila v planinski koči z desetinami premočenih planincev na vsega petdesetih kvadratnih metrih. Slovenci v zadnjem letu in pol pričakujemo natančna navodila, a ko jih dobimo, jih ne upošteva nihče.

Včasih se zdi, da smo vsi skupaj v šestem razredu osnovne šole in si za hrbtom učiteljice izmenjujemo plonklistek. Pozabljamo pa, da to že dolgo ni več samo učilnica in da to, kar je pred nami, ni test.