Pred dnevi sem v samopostrežbi opazila prikupnega fantka, ki je svoji mami nekaj navdušeno razlagal.
Galerija
Otroška domišljija je brezmejna, tudi v obliki vprašanj.<br />
Foto Wikipedija
Otroška domišljija je brezmejna, to zelo dobro vedo predvsem starši, ki jih malčki zasipavajo z malone znanstvenimi vprašanji. Neštetokrat sprašujejo »zakaj« in jim odgovor »zato« nikakor ne zadostuje. Malokdo se zares poglobi v njihov svet. Pustimo jim ga, nedolžnega in drugačnega, kot poje Vlado Kreslin.
Tudi sama sem bila, pred kar nekaj dekadami, deležna - milo rečeno - nerazumevanja tovarišice Rezke v mali šoli, ki nam je, petletnikom, naročila naj narišemo muco Copatarico. Nato je na skorajda iste risbe muckov in copatkov vsem za izvirnost naštempljala zvezdice, pri moji sliki pa onemela. Namreč, narisala sem hišo ... »Melita!« je zagrmela.» Zakaj si narisala hišo? Kje je Muca copatarica?« Povlekla me je za čop in pospremila v kot, kjer sem zašepetala, da muca spi v hiši in se je zato ne vidi. Ni razumela. Moja nona ji je, ko je prišla pome, vljudno, a z odločnim »churchillovskim taktom« povedala svoje in mojo sliko hranila, dokler ni za vedno zaspala. V neki drugi hiši.
Pred dnevi sem v Maxijevi samopostrežbi opazila prikupnega fantka, ki je svoji mami nekaj navdušeno razlagal, ona pa, na telefonu, mu je s kazalcem na maski, kazala naj bo tiho. Ko je želel dati v voziček »kinder pingvin«, pa mu je zažugala, da ga ne sme vzeti. Žalostno je, v ritmu pingvinske hoje iz tv oglasa, oddrsal k polici in vrnil čokoladico. Pri ribarnici smo se znova srečali in sem ga slišala: »Mami, a imajo tudi ribe korono?« In ona, z nastopaško torbo znamke Louis Vuitton, mu je - še vedno med telefonarjenjem - le odgovorila. »Mali, ne seri.«
Fantek, presrečen, da je končno dobil nekaj njene pozornosti, ji je v smehu odgovoril: »Mami, sem vedel, da nič ne veš. Imaš res IQ gozdne jagode.«
Bravo, mali - veliki!
Komentarji