Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Dobro jutro

Hvala bogu za to streho

Sinočnji večer v Križankah je pokazal, zakaj jo imamo, a je bilo vreme kljub vsemu močnejše.
Poletja presenečajo, zdaj z vročino, zdaj z nevihtami, in na to morajo biti pripravljeni tudi odri.  Foto Arhiv Petra Gabrijelčiča
Poletja presenečajo, zdaj z vročino, zdaj z nevihtami, in na to morajo biti pripravljeni tudi odri.  Foto Arhiv Petra Gabrijelčiča
4. 7. 2023 | 05:00
2:52

Včerajšnja vremenska napoved se je že zjutraj slišala slabo, pravzaprav iz ure v uro slabše. Zvečer naj bi nastali močnejši nalivi, Arso je izdal oranžno vremensko opozorilo, plohe in nevihte naj bi se nadaljevale v noč. Jaz pa sem imela vstopnice za večerni muzikal v Križankah. Toda tokrat me ni skrbelo. Oblekla sem si jakno, vzela dežnik in si mislila, kar zdaj lahko povem na glas – hvala bogu za to streho!

O redkokateri stvari, posebej kulturni, se je v Sloveniji toliko govorilo. Najprej je nepričakovani sneg aprila 2016 poškodoval jekleno konstrukcijo in platneno streho letnega gledališča. Avditorij bo streho dobil naslednje leto, so bili prvi načrti. A seveda ni šlo gladko, Križanke so ostale pod milim nebom še naslednjih šest let, ker se je po stari slovenski navadi zapletlo. Streha naj bi bila delno vpeta v sosednjo stavbo, ta pa je bila statično v zelo slabem stanju, zato so se odločili za izvedbo stalne strehe, ki sloni na stebrih in se sosednjih stavb ne dotika.

In tako smo končno streho dobili lani, zraven pa takoj tudi negodovanje. »Kar se gradi v Križankah, je robustno in okorno, grd kolos ... prefinjenih detajlov, ki krasijo Plečnikove ureditve, ni opaziti. Streha, ki je sploh ne potrebujemo ...« In tako naprej in naprej so se razburjali ogorčeni arhitekti, zavedni Ljubljančani in čisto naključni mimoidoči, bolje mimovozeči, ki so konstrukcijo ocenjevali izza vetrobranskega stekla svojega avtomobila.

Vsi so opevali predhodnico, inovativni in lahkotni dosežek Miloša Marinčka iz leta 1965, nova streha pa da je le še ena v nizu samovoljnih odločitev mestne občine. Nič ni pomagalo, da je arhitekt Peter Gabrijelčič pojasnjeval, da so v timu imeli okoli dvanajst različic in da je pred nami rezultat številnih kompromisov.

Toda tisti med nami, ki nas je v Križankah že ujela nevihta in nas je uro ali dve koncerta ali predstave izdatno pralo, da smo se tresli od mraza in strahu, kdaj se bo »lahkotno« platno nad nami strgalo ... Tisti vemo, da je to streha, ki jo še kako potrebujemo.

Tudi sinočnji večer je to pokazal, pa čeprav je bilo vreme tokrat močnejše. Zalilo je oder, predstavo so ustavili.  

 

 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine