Fotokopirani idoli

Pripadam MTV-generaciji, ki bolj ali manj posluša isto glasbo kot njeni starši. Skupaj lahko hodimo na koncerte, si menjavamo plošče, kmalu si bomo lahko delili tudi slušne aparate. Zakaj nam ni uspelo izvesti upora proti staršem, ne vem. Verjetno je to pogojeno s tranzicijo, ki je prinesla dostopnost vsebin ter močnih kulturnih vplivov rock'n'rolla, ki je po eni strani združeval proti skupnemu sovražniku, hkrati pa je poskrbel za odmerke kulturne kontaminacije in okupacije zahodnih vrednot.

To je izkupiček nedavne debate ob pivu in ugotovitvi, da v vrh glasbenih zaslužkarjev še vedno sodijo skupine, ki so bile ustanovljene pred desetletji, marsikatere pred našim rojstvom. V en glas smo se strinjali, da je šlo vse skupaj k vragu, ko so se na študentskih žurih pojavili narod­njaki. Potem smo se zagledali v vzvratno ogledalo in začeli deliti starševske izkušnje, kakšno glasbo poslušajo naši otroci, kaj jih zanima in zakaj.

Moja hči je velika ljubiteljica­ K-popa oziroma skupine Blackpink. Gre za štiri mlada­ dekleta iz Južne Koreje, ki veljajo za ene od večjih zvezdnic tega žanra. Njihove pesmi znam na pamet, ker jih hči nenehno posluša. Z nami so bile na vožnji na morje in vztrajno tudi vso pot nazaj. In vsako sekundo vmes. Hkrati vem veliko o njihovem zasebnem življenju, priznam, da sem se celo naučil delček neke koreografije. Še vedno pa jih ne znam ločiti med seboj, kar mojo hči spravlja ob pamet. Je moja krivda, da si nenehno spreminjajo pričesko in podajajo blond barvo las? Tudi na odru tako hitro švigajo sem ter tja pod utripajočimi lučmi, da mi jih preprosto ne uspe ločiti. Vsebine njihovih skladb ne razumem, je pa vse skupaj veselo, barvito in v naletu mladosti. Že nekaj časa slutim, da se bom v prihodnosti znašel na njihovem koncertu.