Neomejen dostop | že od 9,99€
Zatorej. Ob začetku novega leta se moramo spet in znova spomniti predvsem drobnih dejanj. Ta so pravzaprav velika. Pogledati nekoga v oči, poklicati, spraševati in občutno reči na glas: »Rad te imam.«
Pa ne brezbrižno. Znati moramo povedati resnico, sprejeti nestalnost, ohraniti samostojnost. Razumeti, da so napake drugih nadležne, vendar so še kako zoprne tudi naše. Biti moramo pozorni. Da so tu.
Natakar, ki dobro ve, kakšno kavo piješ, in priloži dve čokoladici na srebrn pladenj. Zahvala in nasmeh naključnega voznika, ker si ga spustil v kilometrsko kolono. Brezdomec v garažni hiši, ki dobrodušno vrže manjkajoči kovanec za deset centov v parkomat.
Priletna gospa, ki za teboj v vrsti na blagajni marketa, na neko sredo, odstopi svoj kupon za 25-odstotni popust na celoten nakup. Lastnik najljubše restavracije, ki začuti praznično otožnost in podari nostalgično porcelanasto skodelico z veselim podobami. Cvetličar, ki podtakne v šopek še plišasta medvedka za srečo.
Župan, ki prvi zjutraj pokliče za rojstni dan. Neznanec, ki ti z nogo pridrži polno dvigalo. Znanec, ki te, od veselja, da te je srečal, veselo dvigne pri objemu. Brenčanje srca ob snidenju z najljubšo osebo. Nadnaklonjeno voščilo dan potem.
Zavedanje, da kljub odločitvam nekaterih ni konec sveta. Polnočno sporočilo z drugega konca sveta. Smeh dveh na vrtiljaku. Sence, ki se zlagoma daljšajo v soncu, ki se počasi pomika proti pomladi … Danes je včerajšnji jutri. Jutrišnji včeraj je danes. Januar je čas za nove zgodbe.
Kot je nedavno kreativec Blaž Kocjančič duhovito napisal na instagramu: Danes so dovoljene sarme, jutri je nov dan!
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji