Čudež, imenovan dubajska čokolada

Če vaši prijatelji kot ponoreli iščejo kadaif, pistacijevo pasto ali tahini, če v trgovini slišite žalostne kupce, kako sprašujejo o modelčkih za čokolado (ki jih je zmanjkalo), in če vas otroci prosjačijo za svoj prvi kulinarični izdelek, potem veste, kje ste. Pri debeli čokoladni ploščici rjavo-zelene barve. Imenuje se dubajska čokolada in je povzročila pravo svetovno obsesijo.

Pred leti jo je v Dubaju ustvarila podjetnica z egipčanskimi koreninami v obdobju nosečniškega hrepenenja in spominov na mladost. Ni šlo za sladico, ampak za združevanje različnih tekstur in okusov, je povedala. Dubajska čokolada je torej napolnjena s pistacijevo kremo, tahinijem (sezamova krema) in fino narezanim testom kadaif, ki na prvi pogled spominja na tanke rezance, ali nitke, ali – da se sliši še bolje – kar angelske laske. Pisalo se je leto 2021, zdaj pa je januar 2025. Morda čokolada nikoli ne bi obredla sveta, če je ne bi na tiktoku objavila perfektno naličena prehranska vplivnica, ki v videoposnetku sedi v avtu in hrusta čokolado, iz katere teče gost zelen nadev. Njena objava je doživela na stotine milijonov ogledov, takoj je dobila številne posnemovalce, domače čokoholike in tudi industrijske replike. Še čokoladni kralj Lindt je zamešal svojo luksuzno formulo najboljšega pistacijevega masla, hrustljavega kadaifa in žametnega tahinija.

Če ste jo pokusili ali ne, ste navdušeni ali pa ste obupali nad ceno in okusom, se ob dubajski čokoladi postavlja znano vprašanje: zakaj je ravno ta postala internetna senzacija, ki zbira na milijone ogledov, všečkov, ponovnih objav in seveda jedcev?

Je to res edinstvena kombinacija fuzije tradicionalnih okusov Bližnjega vzhoda in sodobnih slaščičarskih tehnik, njena ekstravaganca, razkošen videz, premišljen marketing v omejenih količinah ali cena? Ko enkrat plačaš trideset evrov za čokoladno tablico, ti že skoraj mora biti všeč. Ali pa se vsaj pretvarjaš, da ti je.