Zelo »mehki« hibrid

To ni običajen tucson, kakršni kraljujejo na začetku cenovne lestvice. Tu se piše bolj dramatična zgodba, naj gre za dodatke, povezane z oznako N-line (zanje odšteješ odvisno od paketa opreme od 1400 do 2300 evrov), ali dejstvo, da 1,6-litrski dizel dopolnjuje hibridni sklop z električnim pogonom za dodatnih 900 evrov. Začnimo pri podobi: 19-palčna črna platišča, 245 milimetrov široke pnevmatike, športna odbijača, štirioglata izpuha in manjši detajli – naj gre za črno ozadje prednjih žarometov ali strešni spojler črne barve – učinek paketa N-line je vse prej kot neopazen.


 
V podobni maniri nastopa notranjost, kjer se ne gre pritoževati nad prostorom, udobjem ali ergonomijo. Bolj običajen je hyundai z vidika oblike. Dizajn deluje z uporabniško preproščino prej ameriško kot evropsko. Drugačen vtis spet pusti športna zabela, kot so sedeži v izvedbi usnje-velur, v perforirano usnje oblečen volanski obroč z rdečimi šivi ali iz aluminija izdelani stopalki. Pod črto deluje »paket« prijetno in všečno, čeprav tucson ni tako prefinjen, kot znajo biti nekateri premijski modeli s povsem digitaliziranimi merilniki, imenitnejšimi materiali in arhitekturno bolj dodelanimi potezami.


 
Nobenih zadreg ni pri pogonu. Hyundaiev 1,6-litrski dizel s 100 kW (136 KM) deluje tiho in uglajeno. Podobno velja za sedemstopenjski samodejni menjalnik DSC in njegovo nič sunkovito delovanje. Morda bo kdo pogrešal obvolanski ročici za ročno prestavljanje. Zmogljivosti so korektne. Predvsem za izrazitejše pospeševanje, ne pa zgolj električni pogon je dodan hibridni sistem z močjo 10,8 kW in litij-ionskim baterijskim sklopom z 48-voltno napetostjo ter kapaciteto 9,7 Ah. Vse to ne pomeni, da hyundai leti. Do 100 km/h pospeši v 11,8 sekunde in doseže največ 180 km/h. Med ključne tovarniške podatke šteje še 4,8-litrska povprečna poraba, ki je v praksi večinoma višja za dva litra. Se pa tucson pelje uravnoteženo in udobno, če je opremljen s štirikolesnim pogonom, tudi predvidljivo in stabilno.
 


Tucson z vrha opremske ponudbe je v izvedbi s hibridnim pogonom zanimiva alternativa bolj zveneči in dražji konkurenci. Kakšnega pomanjkanja tehničnih in voznih vrlin mu ne gre očitati. Bolj petične kupce lahko zmoti le notranjost, pa še to zaradi rahlo ameriške arhitekturne zasnove, ki bolj postavlja v ospredje enostavno rabo kot imenitno obliko.