Že 60 let rešuje življenja

Tritočkovni varnostni pas je skoraj zanesljivo najpomembnejši avtomobilski varnostni pripomoček, ki ga je kot prvi proizvajalec avtomobilov začel serijsko vgrajevati v svoja vozila Volvo – bilo je pred šestimi desetletji, leta 1959. Hitro so mu sledili še drugi proizvajalci in s tem se je začela skrb za varnost avtomobilskih potnikov (nekoliko pozneje tudi drugih udeležencev v prometu), ki traja še danes.

Tovrstne statistike so sicer nezanesljive, a skoraj zanesljivo drži podatek, da je tritočkovni varnostni pas v tem času rešil več kot milijon življenj, da o številu trajnih invalidov, predvsem paraplegikov, niti ne ugibamo. Številne tragične posledice je preprečil že predhodnik današnjega tritočkovnega varnostnega pasu – dvotočkovni varnostni pas, ki so ga izumili že davnega leta 1900. So pa v ZDA že na začetku 50. let začeli zaskrbljeno ugotavljati, da dvotočkovni varnostni pas – voznik oziroma potniki so bili pripeti na obeh straneh bokov oziroma medenice – pri nižjih hitrostih sicer prepreči določeno število smrtnih poškodb, predvsem glave, hkrati pa so zabeležili naraščajoče število poškodb hrbtenice, predvsem pri otrocih, ki so sedeli na zadnjih sedežih in jim je ob trku dvotočkovni varnostni pas v križnem delu poškodoval hrbtenico.

Patent najprej v ZDA

Zato je sredi 50. let sledilo več poskusov izboljšav varnostnih pasov. Sodobni tritočkovni varnostni pas pa sta v ZDA leta 1955 patentirala Roger W. Griswold in Hugh DeHaven. Potem so prevzeli krmilo Švedi in njihov izumitelj Nils Bohlin je za Volvo razvil tritočkovni varnostni pas, ki je v vozilih švedskega proizvajalca postal del serijske opreme, kot rečeno, leta 1959.

Jubilej so zdaj pri Volvu proslavili s posebnim dogodkom. V javno uporabo so dali digitalno knjižnico, v kateri so zbrani praktično vsi podatki povezani z varnostjo v vozilih, ki so jih pri Volvu zbrali v preteklih desetletjih. »Imamo podatke o več deset tisoč prometnih nesrečah, na podlagi katerih smo razvili varnostne rešitve, ki prispevajo k temu, da so naša vozila kolikor je le mogoče varna,« pravi prof. Lotta Jakobsson iz Volvojevega varnostnega središča. Tak je na primer projekt E.V.A., v katerem ugotavljajo, da varnostna oprema v vozilih ne sme biti umerjena le na parametre povprečnega moškega, ampak mora upoštevati, da smo po konstituciji ljudje različni. Tako projekt E.V.A. na podlagi zbranih podatkov dokazuje, da so v avtomobilskih nesrečah ženske zaradi nežnejše konstitucije, predvsem vratnih mišic, bolj izpostavljene poškodbam kot moški. Zato morajo biti varnostne rešitve prilagojene tudi njim.

Največje tveganje še vozniki

Na področju varnosti v osebnih vozilih je danes Volvo med vodilnimi, a nikakor ne edini. K temu so pomembno prispevali vedno ostrejši oziroma izboljšani varnostni standardi, velik prispevek k izboljšani varnosti pa so prispevale tudi takšne ustanove kot je v Evropi Euro NCAP, ki opravlja nadzorovane trke in nepristransko poda varnostno oceno posameznih vozil. Poleg tehničnih izboljšav – pri tem sta najpomembnejši protiblokirni zavorni sistem (ABS) in elektronski nadzor stabilnosti vozila (ESP) – in pripomočkov, kot so različne varnostne blazine in zavese in varnostno izboljšane konstrukcije vozil, so v zadnjem desetletju, s poudarkom na zadnjih treh letih, na pohodu še elektronski, tako imenovani asistenčni varnostni sistemi – od samodejnega zaviranja za preprečevanje naleta, ohranjanja voznega pasu, prepoznavanja pešcev do radarskega tempomata, opozarjanja na prečni promet za in pred vozilom itd. itd. – ki jih imajo ne le premijska, ampak vedno več tudi najbolj množična vozila. Tako ostajamo največji dejavnik tveganja vozniki. A še to zadnjo nevarnost bodo, kot kaže veliko prej kot čez 60 let, odstranila samovozeča vozila.