»Ves prostor« za tiguana

Tiguan je na slovenskem prizorišču že vrsto let priljubljen športni terenec, tako v prvi kot zdaj že nekaj časa v drugi generaciji. So mu pa že pred časom dodali še podaljšano različico, ki nosi dodatno oznako allspace. Z njo je tiguan pridobil več praktičnosti – ni ravno touran –, a se le bolj spogleduje z družinsko vlogo.



V primeru allspacea so osnovnega tiguana podaljšali za 21 centimetrov na 4,7 metra. Ta izvedba ima za 11 centimetrov daljšo medosno razdaljo (288 cm) in je malo višja. Znotraj je v sprednjem delu seveda vse v znanem slogu, več drugačnosti je zadaj. Prostora je več predvsem za noge, tudi v tem primeru je druga klop vzdolžno pomična. Izpeljanka ima lahko še tretjo vrsto s šestim in sedmim sedežem, kar pa so v testniku izpustili in je bil toliko bolj pripraven za petčlansko posadko.



Ni novo, a je treba znova pohvaliti, da je druga klop deljiva v koristnem razmerju 40/20/40, da se vse podira v povsem ravno dno, če hočemo povečati prtljažnik. Ta že v osnovi meri konkretnih 700 litrov ali 85 litrov več kot v osnovnem tiguanu. To bi bilo že blizu potreb potovanja ne prevelike družine, čeprav to še vedno niso prostorski atributi kakega danes »nemodernega« enoprostorca.



Allpace je za volanom tak, kot je tiguan, kar pomeni dobro in seveda nekoliko višje sedenje, dovolj širine za ramena, ustrezne materiale in njihovo izvedbo, zelo korektno, čeprav nerazburljivo ureditev armaturne plošče.

Pod streho pa imate v vzdolžni sredinski liniji nameščena dva stropna predala, ki utegneta priti prav.

V pričujoči izvedbi so pogonsko izvedbo sestavljali dvolitrski dizelski štirivaljnik (moč 110 kW/150 KM), sedemstopenjski samodejni menjalnik z dvema sklopkama (DSG) ter prilagodljivi štirikolesni pogon.

Gre za dobro kombinacijo; motor je ustrezno zmogljiv in kar dovolj miren, samodejni menjalnik prinaša višjo raven udobja v vožnji, s štirikolesnim pogonom pa ni skrbi pred morebitnih snegom in slabšimi voznimi podlagami. Poraba je ob umirjeni vožnji na testu znašala od šest do sedem litrov na sto kilometrov, kar se je zdelo glede na 1,8 tone težko vozilo kar solidno.

Vodljivost je pri volkswagnih vselej korektna, tako je tudi pri allspaecu, se mi je pa kljub podaljšani medosni razdalji zdelo, da avtomobil oziroma njegovo podvozje na neravninah deluje malce trdo; ne vem koliko, a verjetno je nekaj k temu prispevalo dejstvo, da je vozilo na precej velikih 19-palčnih kolesih in relativno nizkih pnevmatikah. Ki pa naj bi slogovno delovale bolje …