Lepi marčevski dnevi so na ceste že privabili prve motoriste, zato najprej prijazen poziv drugim udeležencem v prometu, predvsem avtomobilistom, naj bodo bolj pozorni tako na motoriste kot na kolesarje. Oboji so v primerjavi z avtomobilisti v prometu dosti bolj ranljivi in ob bližnjem srečanju z avtomobilskim jeklom skoraj vedno potegnejo krajšo. Ranljivost motoristov je tudi rdeča nit letošnje kampanje za večjo varnost voznikov enoslednih vozil, ki jo je pred dnevi začela agencija za varnost prometa (AVP). Njihov apel motociklistom se glasi: »Na cesti nisi nepremagljiv. Si najbolj ranljiv.«

Zanimanje za motociklizem se pri nas zadnja leta povečuje, kar potrjujejo tudi na AVP in sporočajo, da je bilo lani na slovenskih cestah že več kot 136 tisoč enoslednih motornih vozil (EMV), kamor so poleg motociklov zajeti tudi skuterji in mopedi. Z več motoristi na cesti se povečuje možnost prometnih nesreč – teh je bilo lani 1056 oziroma 17 odstotkov več kot predlanskim. V lanskih motorističnih nezgodah je umrlo 33 voznikov, vsi so bili moški. Kot še poudarjajo na AVP, je za njihove prometne nesreče značilno, da se zgodijo predvsem v toplih mesecih, v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom, največkrat med petkom in nedeljo. Glavna vzroka sta neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Na agenciji opažajo še, da se je v zadnjih letih močno povečal delež alkoholiziranih motoristov, udeleženih v prometnih nesrečah, zato znova opozarjajo, da alkohol nikakor ne sodi v promet. So pa policisti v letu 2021 pri njih zaznali manj kršitev prometnih predpisov kot leto prej.

Tudi letos je statistika že zabeležila 40 prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil, pri čemer je en mopedist umrl, osem voznikov je bilo hudo, 19 pa lažje poškodovanih. »Motoriste pozivamo, naj vožnjo prilagodijo svojim sposobnostim obvladovanja motorja, ki najverjetneje niso na ravni lanske jeseni. Zato je pred sezono priporočljiv obisk naših webinarjev in brezplačnih praktičnih usposabljanj, ki bodo v aprilu in maju. Motoristična sezona naj ne pomeni sproščanja adrenalina, preizkusa zmogljivosti motornega kolesa in svojih sposobnosti na cesti, ampak predvsem varno uživanje v vožnji,« je ob začetku nacionalne kampanje dejal Jože Hribar, direktor agencije za varnost prometa.

Kako pa vaša motoristična kondicija?

Zimski premor, ko se ne vozimo z motociklom, brez dvoma zmanjša našo motoristično kondicijo, zato je treba novo sezono začeti počasi in preudarno. Inštruktor varne vožnje in nosilec programov varne vožnje za motoriste v centru varne vožnje AMZS na Vranskem Vojko Safran pravi, da bi se morali na novo sezono aktivno pripravljati že pozimi z različnimi vajami, s katerimi vzdržujemo psihofizično kondicijo. »Vsak motorist mora biti, še zlasti pred novo sezono, sam do sebe (in tudi do drugih udeležencev v prometu) iskren glede svoje psihofizične pripravljenosti ter si priznati oziroma se zavedati, ali se je morda čez zimo malenkost polenil in izgubil motoristično kondicijo,« opozarja naš sogovornik in nadaljuje: »Ker je motocikel pozimi praviloma v garaži, motoristi izgubimo tudi občutek za vožnjo, zato ga je treba spomladi ponovno pridobiti.« Safran še pravi, da je na začetku sezone priporočljiv obisk katerega od programov varne vožnje, kjer lahko motoristi na poligonu v varnem okolju izboljšajo motoristično kondicijo.

Zimski premor, ko se ne vozimo z motociklom, zmanjša motoristično kondicijo, zato je dobro pred sezono osvežiti spretnost, najbolje v varnem okolju poligona. FOTO: Blaž Kondža

Igor Mihajlik, trener varne vožnje na AVP, pa dodaja: »Analize prometnih nesreč in opažanja na treningih varne vožnje kažejo, da motoristom včasih primanjkuje izkušenj pri obvladovanju motornega kolesa. Še večji izziv so kritične situacije, v katerih so napačne reakcije lahko usodne. Vožnja motornega kolesa je zahtevno opravilo in zahteva precej več motoričnih spretnosti kot vožnja osebnega avtomobila. Ne pozabimo, da smo v prometnih nesrečah z drugim motornim vozilom motoristi največkrat tisti, ki jo odnesemo slabše.«

Preverimo svetila, tlak in zavore

Še tako dobre predpriprave motorista bodo zaman, če bo motocikel tehnično pomanjkljiv. Zato moramo na začetku sezone preveriti brezhibnost motocikla, kar bodo najbolje znali v mehanični delavnici. Delovanje svetil, tlak v pnevmatikah in delovanje zavor pa lahko preveri vsak motorist sam – to je priporočljivo narediti pred vsako vožnjo.

FOTO: Blaž Kondža

Za varno vožnjo je pomembna tudi motoristična oprema. Kot pravi Safran, je motoristična čelada edini zakonsko obvezen del motoristove opreme, vendar za zaščito pred poškodbami še zdaleč ni dovolj. »Ob nesreči oziroma padcu so motoristična oblačila in obutev edino, kar nas lahko zaščiti in ublaži poškodbe. Vročina vsekakor ne sme biti izgovor, da na motor sedemo v kratkih hlačah, majici in z natikači. Tudi za vroče mesece se dobi zelo kakovostna in zračna oprema.«

Po zdravstveni statistiki se z uporabo čelade verjetnost poškodbe glave zmanjša za 70 odstotkov, verjetnost smrti pa za 40 odstotkov. Seveda to velja, če je čelada pripeta in brezhibna. Poznavalec motorističnih čelad Boris Kompare, direktor velenjskega podjetja Compaco, ki pri nas zastopa znamko čelad Nolan, pravi, da za čiščenje zunanjosti čelade uporabimo krpo in vodo, morda malce mila. »Nikoli ne drgnite, ampak z vodo razmehčajte zasušeno umazanijo, in sicer tako, da čez čelado položite v vodo namočeno krpo ali papirnate brisače.«

»Snemljivo in pralno oblazinjenje operite ročno kot nogavice, ga nežno ožemite in posušite na soncu in na zraku. Za čiščenje čelade ne uporabljajte čistil za motocikle, za okna, topil in podobnih kemičnih izdelkov, ki lahko poškodujejo zgradbo plastične mase. Po naših izkušnjah agresivna topila do krhkosti poškodujejo vizir, mehanizme, prezračevalne šobe,« svetuje Kompare in doda, da moramo opraskani vizir zamenjati. Priporoča še, da pregledamo, ali vsi mehanizmi na čeladi delujejo. Če se kateri zatika, se posvetujte s serviserjem oziroma prodajalcem, kjer ste čelado kupili.

Petletka

Sogovornika smo še vprašali, kdaj je čelada godna za upokojitev. Pravi, da se materiali starajo, in četudi na čeladi ni vidnih sledov obrabe, sčasoma ne zagotavlja več optimalne zaščite. »Strokovnjaki po laboratorijskih izkušnjah svetujejo, da čelado zamenjamo po petih letih od nakupa,« pravi Kompare. Prav tako jo je treba zamenjati, če je doživela hud udarec ali je bila poškodovana zaradi nepravilne uporabe. Vsekakor pa to storimo po prometni nesreči, pa naj bo ta še tako nedolžna in čeprav na čeladi ni vidnih sledi udarca.

Svetuje, da si za nakup nove čelade vzamemo dovolj časa. Vedno jo izberimo glede na namen uporabe in vrsto motocikla, ki ga imamo, saj ima vsaka čelada specifične lastnosti. Pred nakupom preizkusimo več modelov. »Resni prodajalci vam bodo omogočili testiranje različnih modelov čelad. Prav tako vam bodo priporočili, da doma (ne med vožnjo in ne na motociklu) kupljeno čelado preizkusite tako, da jo imate zapeto na glavi 30 ali 40 minut, še preden se boste zapeljali z motociklom. Če bi vas po tem času zaradi pritiska v predelu čela začela boleti glava, to pomeni, da je čelada premajhna oziroma njena oblika ne ustreza obliki vaše glave. Resen prodajalec vam jo bo zamenjal s pravo velikostjo,« sklene Kompare.