Tudi Nemci v tekmi s Teslo

To je eden izmed prvih svežih nemških tekmecev ameriškemu tesli, ki mu bodo postopno sledili še drugi izdelki nemške in svetovne industrije. Mercedes EQC je po zasnovi športni terenec srednje velikosti in usločene linije, za štirikolesni pogon skrbita dva elek­tromotorja s skupno močjo 300 kW, potrebna energija pa je shranjena v dnu nameščenih litij-ionskih akumulatorjih z zmogljivostjo 80 kilovatnih ur. To naj bi mu ob ustrezni prostornosti tako v kabini kot v prtljažniku zagotav­ljalo doseg 350–400 kilometrov, seveda odvisno od načina vožnje.



Avtomobil naj bi po nekaterih virih v Nemčiji stal približno 70.000 evrov, brez upoštevanja morebitnih subvencij. Na Norveškem, ki velja za meko električnih avtomobilov, že sprejemajo rezervacije zanj, čeprav ga bodo v Bremnu začeli izdelovati šele prihodnje leto. EQC je prvi model nove družine oziroma podznamke Daimlerjevih električnih modelov (EQ), ki so jo napovedali pred dvema letoma na razstavi v Parizu, ko je bila dizelska afera na vrhuncu, postopno mu bodo sledili še drugi povsem električni modeli. Znano je tudi, da bo prihodnja generacija Daimlerjeve znamke malih avtomobilov Smart imela le še električni pogon.

Še drugi tekmeci za Evropo

Daimler ni edino nemško oziroma evropsko avtomobilsko podjetje, ki uvaja nove električne avtomobile. Neposredni tekmec Audi je v začetku tega tedna v tovarni blizu Bruslja zagnal proizvodnjo podobno zasnovanega modela e-tron SUV, ki ga bodo predstavili javnosti sredi tega meseca v San Franciscu. Prizorišče razkritja je mogoče razumeti tudi kot odgovor ameriški Tesli, ki je na področju premijskih električnih avtomobilov do tega trenutka imela skoraj popolno prevlado, čeprav doslej ni izdelala toliko avtomobilov, kot bi si jih kupci želeli. Tekmec omenjenima Mercedesovima predstavnikoma je še večji SUV model X, ki je na trgu že nekaj časa. Kot je znano, ima Tesla v prodajnem programu še svoj tretji in najbolj želeni izdelek, limuzinski model 3, ki ga šele zadnjih nekaj mesecev izdelujejo v večjih količinah, v Evropo pa bodo šele prispeli. Načrtujejo tudi še nekoliko manjši električni SUV tesla Y.



Audijev prvi povsem električni tekmec naj bi bil pripravljen za prodajo prihodnje leto, leto pozneje še dva električna audija in ­Porschejev električni športnik taycan, leta 2020 pa naj bi začel naslednjo bolj množično električno ofenzivo tudi BMW. Niso pa z električnim ­pogonom dejavni le nemški proizvajalci. Na slovenski trg bo prihodnje leto zapeljal že predstavljen atraktiven povsem električni ­športni terenec jaguar i-pace s konkretnim dosegom, zanj naj bi ­odšteli okoli 65.000 evrov. Prihodnje leto naj bi že predstavljen ­Volvov kompaktni SUV XC 40 dobil tudi električni ­baterijski pogon.

Tudi dostopnejši

Če naštete električne novosti sodijo med prestižne izdelke, je treba dodati, da bo leto 2020 tudi začetek Volkswagnove nove električne družine I.D., ki naj bi najprej prinesla električni kombilimuzinski avtomobil z napovedano ceno današnjega dizelskega golfa. Prihodnje leto bo Nissan predstavil različico električnega modela nissan leaf s še večjim dosegom. To je avtomobil po dostopnejši ceni, zanj so do poletja prejeli kar 37.000 naročil in velja za najbolje prodajan električni model v Evropi. Verjetno bo v letu ali dveh dobil novo izvedbo tudi eden izmed prvih električnih modelov, renault zoe. Na področju električnega pogona je aktiven tudi južnokorejski koncern Hyundai-Kia, njihov manjši električni SUV kona s prav tako konkretnim dosegom naj bi se v Evropi in pri nas pojavil do konca leta. Potem ko je ameriški General Motors lani evropsko enoto Opel prodal francoskemu koncernu PSA Peugeot Citroën, so potihnile vesti, ali bi v Sloveniji lahko ugledali v ZDA zasnovano električno opel e-ampero, ki ima tudi zelo velik doseg. Znano je, da bodo modeli skupine PSA (Peugeot, Citroën, Opel) v letih 2020–2024 postopno dobili električne izvedenke znanih modelov.



Vse to (in še kakšna električna novost) bi postopno lahko pripeljalo do večjega deleža tovrstno gnanih izdelkov v avtomobilski prodaji. Lani je bilo namreč na več kot 15-milijonskem evropskem trgu kljub rasti skupno prodanih le slabih 300.000 baterijskih električnih avtomobilov in priključnih hibridov, njihov tržni delež je bil 1,4-odstotni.