Limuzinski bombnik težke kategorije (FOTO)

Najnovejšo generacijo najhitrejše bavarske limuzine poganja osemvaljni stroj z nič manj kot 600 konjskimi močmi, ob katerih zlahka pozabiš nekdanje izvedbe modela M5 z vrstnimi šestvaljniki in krajše obdobje desetvaljnimi stroji.

M5 šeste generacije s tovarniško oznako F90 ostaja zvest oblikovni filozofiji starejših izvedb. To je še vedno dovolj diskretna, čeprav s konkretnim odmerkom športnosti začinjena limuzina. V oči padeta agresivna odbijača, prednji z velikimi odprtinami in zadnji s štirimi izpuhi. Streha je iz plastične mase s kompozitnim dodatkom ogljikovih vlaken, kar je pripomoglo, da je avtomobil kljub štirikolesnemu pogonu malenkost lažji od predhodnika. Seveda je tu še poplava specifičnih detajlov, ki jih poučeno oko zlahka opazi, čeprav ostaja najhitrejša petica v osnovi enaka motorno šibkejšim izvedbam.

Drvite lahko 305 km/h

Neprimerljivo bolj dramatičen je 4,4-litrski bencinski osemvaljnik z dvema turbopolnilnikoma, 441 kW (600 KM) in 750 Nm navora med 1800 in 5600 vrtljaji. To je tehnična kulminacija absurda in adrenalina. Do 100 km/h poletiš v 3,4 sekunde in drviš z 200 km/h po dobrih 11 sekundah. Po goli moči M5 prekaša porscheja panamero turbo in je za »mišjo dlako« šibkejši od mercedes-benza AMG E63 S.



Predatorski pohod nadgrajuje z doplačilnim paketom performance, del katerega je odprava elektronsko omejene največje hitrosti 250 km/h in možnost drvenja s končnimi 305 km/h. Da poteka vse gladko, skrbi osemstopenjski menjalnik s samodejnim ali ročnim prestavljanjem ter možnostjo prilagajanja prestavne hitrosti. Pogon je v osnovi štirikolesni, z možnostjo vklopa zgolj zadnjega, ki ga podpira aktivni diferencial z zapornim učinkom od 0 do 100 %. Podobno prilagodljiva sta glede blaženja oziroma odzivnosti podvozje in motor.

Spoštovanje inercijskih sil

Vse to zbledi, ko izklopiš dinamično uravnavanje stabilnosti, izbereš najhitrejši in najbolj surov način delovanja sekvenčnega menjalnika, povečaš odzivnost motorja na superšportno in vklopiš le zadnji pogon. Šele takrat se M5 prelevi v izrazito moški avto! Bavarec postane trd kot kamen, dirkaško surov in zverinsko brezkompromisen. V njem začutiš vso iskrivost in slast zadnjega pogona ter hitrih reakcij na povelja desnega stopala. Salonsko-športni priokus zamenja dirkaška dramatičnost, ob kateri si lahko privoščiš precej adrenalinsko-pobalinske zabave.



A ne gre pozabiti na maso! M5 pomakne kazalec na tehtnici do 1940 kilogramov, kar kliče po spoštovanju inercijskih sil. Manjši in lažji bratje iz divizije M so na podeželskih cestah po tej plati zabavnejši. »Gimnastične« vaje za njihovim volanskim obročem zahtevajo med bočnim drsenjem manj asfaltnega prostora, pa tudi korekcijski popravki ob zdrsu zadka so zaradi manjše mase bolj pričakovani, manj siloviti in lažje obvladljivi. Je pa M5 neprekosljiv na odprtih cestah, kjer je ob polnem plinu tako dramatičen kot boeing 747 med vzletanjem.

Notorično brutalen

Zato ne sprašujte o porabi! To je, če ne spadate med okoljevarstvenike ali zelene politike, tako pomembno kot lanski sneg. BMW zlahka spusti po grlu do 20 litrov goriva na sto kilometrov. Le med najbolj umirjeno avtocestno vožnjo zmanjšaš povprečje na 10 litrov. Se pa v najhitrejši petici počutiš ob polnem plinu kot med tankovsko bitko. Glasba, ki jo ustvarja 4,4-litrski biturbo s sesanjem zajetnih količin zraka, grgranjem izpušnega sistema in menjavo prestav ob eksplozivnem pokanju, je balzam za bencinsko dušo. Zdi se, kot da bi nekdo pri vsakem pomiku osemstopenjskega menjalnika steptronic vbrizgal nekaj bencina neposredno v izpuh.



BMW M5 je notorično brutalen, prej romansko kot germansko neracionalen in z zdravo mero pameti precej skregan avtomobil, ki bi ga ljubitelji narave verjetno najraje sežgali na grmadi, privrženci elitnih športnikov pa poslali na hujšanje. Ampak ob dramatičnosti njegovega motorja in neverjetnih pospeških obmolknejo tako eni kot drugi.