Tri je postala zanimiva opcija

Poseben, drugačen ter tehnično in vozniško inovativen motocikel si zasluži tudi drugačen preizkus. Za niken, kar v malo predelani japonski besedni zloženki pomeni dva meča, je ključna številka tri, zato smo se odločili, da motociklistično čudo predstavimo s tremi z njim povezanimi anekdotami in občutki treh različnih motoristov.



Ledenik nad Kaprunom. Eric de Seyes, predsednik Yamahe Europe in najvišje postavljeni nejaponski predstavnik podjetja, je sila zanimiv možakar pri šestdesetih. Sediva na sedežnici in med testiranjem novih smuči za zarezno tehniko sva predelala že vse, od politike, športa do medkulturnih razlik in spremenjenih medčloveških odnosov v poslovnem svetu. In seveda je tu niken. Eric, ki med drugim že dolgo testira tudi smuči, je odličen motorist in prav on je videl povezavo med zarezno tehniko in nizanjem cestnih ovinkov, ki jo zdaj uteleša niken. Nekako takole mi reče: »To se bo slišalo oguljeno, ampak v ta projekt nismo ugriznili zato, ker bi bil preprost, ampak ker je bil težek. Tehnično in sporočilno.

Že narediti ga je bilo težko, dokazati tradicionalnim motoristom, da je mogoče s kolesom več še bolj uživati, pa je drug velik izziv. Ko tako do onemoglosti testiraš različne nastavitve, razmerja koles in vsega drugega, kot smo jih mi, prideš do ugotovitve, da je to preprosto treba narediti. Ker čez deset ali največ dvajset let bo tudi svet motociklov precej drugačen, kot je danes.«

Zaradi te »težave« sem sploh še tu

Veliki Klek oziroma alpska cesta Großglockner Hochalpenstraße. Suh asfalt, ob robu zaplate snega, na sredini ovinka pa niken. Družbo mi dela Yamahin tovarniški testni voznik z epskim občutkom za zdrs motorja in nič občutka za angleščino. Prvo vem, ker sem že eno uro vozil za njim, drugo zato, ker sva se med postankom za kavo ob gledanju slik otrok na telefonu in ugotavljanju njihove starosti z rokami skoraj poškodovala ...



Čakava, da pride snemalni avto, ki bo posnel moje nagibe v seriji ovinkov na za to zaprti gorski cesti. Preden mi da znak, da lahko poženem, skoči pred mene in me večkrat nežno udari po čeladi in hkrati krepko stiska za roko. Glede na to, kaj vse sva si z roki v tem dnevu že povedala, in na to, da mi je nekaj podobnega nekoč že rekel inštruktor dinamične vožnje v nemškem centru ADAC, sem si Japončev ples prevedel takole: v rokah imaš trden občutek za motor, tvoja težava je v blokadi, ki jo nosi glava. Seveda! Dragi moj Sensei, zaradi te »težave« sem sploh še tu. No, pa zaradi več kot radodarne sreče tudi. A naj ti bo, boš ti videl, kdo je dal piko na i zarezni tehniki – Slovenec! In je šlo. Prav je imel, do konca.



Junij, sobota. Lepa slovenska gorska cesta, niken in na mojo največjo srečo po dolgem času tudi Ana. Prehitro življenje, veselje z otroki in vse, kar pride po tej poti, je v zadnjih letih zmanjšalo že prej preveč redke skupne motovožnje. Niken je nekaj posebnega in sva šla. Varno. Ampak po motoristično, ker niken je čistokrvni motocikel, s 115 konjskimi močmi in agregatom CP3, ki poganja tudi tracer in MT-09. Počasi in postopoma sva dvigovala ritem. In prvič naredi zzzzz. Pa drugič ... Skupaj sva brusila tačke.



Bedasta igra? Seveda. Svet jutri zaradi tega ne bo lepši, a po drugi strani, taki smo motoristi. Skupaj in tesno drug ob drugem na najbolj zanimivem delu vožnje z motorjem je presežek, ki ostane v spominu in hkrati kliče po novih doživetjih. Mimogrede, niken omogoča nagib vse do 45 stopinj. To je govoril Eric in o tem je krilil testni voznik. Seveda fizika deluje in pretiravanje se kaznuje, a prepričan sem, da je to eden najbolj varnih motociklov za nagibe v ovinkih. Pa še to, kdor reče, da to ni moto, nima pojma. Če ne verjamete na besedo, ga pojdite preizkusit.