Tisti dolgi, prestižni – pullman

Čeprav je pullman danes oznaka za tiste najdaljše, po svoje najbolj prestižne mercedese, se je to ime najprej pojavilo drugje. Američan George Mortimer Pullman si je daljnega leta 1868 zamislil prestižen spalni vagon, tak, da nočno potovanje z vlakom ni več pomenilo gnetenja v utesnjenih kupejih, v katerih so se potniki z odejo lahko pokrili le, če so jo prinesli od doma.

Pullman se je najprej ukvarjal z različnimi drugimi stvarmi, deloval je na območju Chicaga, ki je bil takrat največje železniško vozlišče Amerike, tja se je stekalo 24 prog. Čeprav so vlaki vozili vse hitreje, z ene ameriške obale na drugo se je pripotovalo v šestih dneh, pa je bilo to le veliko, da bi ves čas samo gledali skozi okno. Pullman je genialno slutil, da bodo ljudje, ki so za potovanje odšteli precej denarja, pripravljeni porabiti še nekaj več, da bo to bolj znosno.



Bilo je znosno, veliko bolj znosno – podjetje Pullman Palace Car Company je izdelovalo za današnje pojme nepredstavljivo razkošne vagone. Na spletni strani Thinkprogress pišejo o že skoraj komični ravni bogastva, spalniki so bili na primer opremljeni s svečniki in marmornatimi umivalniki, stene je prekrivala orehovina. Vlakovna kompozicija s Pullmanovim podpisom je imela jedilni vagon, kjer so stregli stejke, ostrige in najboljša vina, pa brivski salon, knjižnico, kadilnico, prostor s harmonijem, če bi si kdo želel kaj zaigrati.

Pullmanu je šlo s temi vlaki odlično, ljudje so stali v vrsti, da so se lahko peljali v »največjem hotelu na kolesih«. Kasneje se je gospod znašel v težavah, ker med eno od gospodarskih kriz ni hotel prisluhniti zaposlenim, pravzaprav se je obnašal kapitalistično nesramno. A za našo zgodbo je bolj pomembno, da so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja koncept prostornosti in luksuza iz železniških vagonov prenesli v vse bolj priljubljene avtomobile. Začeli so izdelovati karoserije za najbolj prestižne izvedbe osnovnih modelov, vendar v tem primeru ni šlo za podaljšanje zadka, temveč so imeli avtomobili v ta namen že v osnovi bistveno daljšo medosno razdaljo.

Predsedniški adenauer benz

To je najstarejši in še danes najbolj cenjeni avtomobilski družbi, Mercedes-Benzu, omogočilo, da je razvijala vozila z dvema in več vrstami potniških sedežev, s štirimi do šestimi okni in vrati, kar je večinoma pomenilo tudi šoferja, ki je prevažal bogate potnike (lastnike). Kot pravijo pri Mercedesu, je udobno potovanje na najvišji ravni pri njih pomembno vlogo igralo že od vsega začetka. Eden zgodnjih podaljšanih »mercov«, rekli so mu grand mercedes, je prepričal celo vrsto državnikov, v njem so se vozili japonski cesar Hirohito, papeža Pij XI. in Pij XII., Paul von Hindenburg. Nemški predsednik Konrad Adenauer si je kasneje za pullmana izbral typ 300, rekli so mu adenauer benz.

Pri Mercedesu radi poudarijo, da izvedenke pullman niso izdelovali izključno za kronane glave in bogataše. Tudi njihov prvi dizelski model 260D je bil lahko pripravljen kot pullman, med drugim so ga uporabljali kot taksi, saj je lahko peljal šest ljudi. Prav tako je bil lahko zasnovan za dostavne namene, kot LP 315 iz leta 1955, kar pa je bila vendarle redkost.



Čeprav je bila izvedba pullman pripravljena na temelju več fascinantnih mercedesov, se je ime pullman na avtomobilu pojavilo šele leta 1963, na mednarodni avtomobilski razstavi v Frankfurtu. Serija 100, znana tudi kot mercedes-benz 600 ali mercedes-benz pullman, je bila osnova za več generacij najbolj prestižnih zelo dolgih limuzin, ki jih je poganjal bencinski osemvaljnik. Prva izmed teh, ki so jo izdelovali med letoma 1964 in 1981, je bila deležna največ zanimanja in naročil pri političnih veljakih in kraljih. Imel jo je perzijski šah, pa monaški princ Rainier, tudi Josip Broz Tito. Maršal je imel poleg zaprte še kabrioletno različico landaulet, ta mu je bila menda najljubša. Izvedbo landaulet so leta 1965 dobili tudi v Vatikanu; pri tej je bilo dno v zadnjem delu avtomobila postavljeno višje, nad ohišjem menjalnika je bila ravna površina za papežev naslanjač. Vozilo so uporabljali trije poglavarji rimskokatoliške cerkve, od leta 1985 je v Mercedesovem muzeju.

Z gramofonom za Lennona

Pullmana so si omislile tudi slavne osebnosti iz javnega življenja. Med drugim sta ga imela Elvis Presley in John Lennon. Za Lennona so drugače pripravili črne žametne sedeže, menda pa je imel za tiste čase »nenormalno« dobro ozvočenje avdionaprave, celo gramofon.

Podatek iz ene od mnogih knjig o slavni nemški znamki (Mercedes-Benz, avtor Trevor Legate) pravi, da so v omenjenem času pri Mercedesu izdelali 487 »dolgih« modelov 600 in 59 »odprtih dolgih« landauletov. Seveda ročno. Avtor dodaja, da prodajna cena 63.500 nemških mark nikoli ni bila potrjena. Verjetno ni igrala prave vloge – tudi če takšen pullman ni prinašal zaslužka, je bil kot medij za oglaševanje neprecenljiv.



Pullmane je Mercedes izdeloval še naprej, tudi takšne posebej ojačane in zaščitene pred napadi, s povednim pristavkom »guard«, zaščitnik. Po nekaterih podatkih je bilo vseh generacij pullmanov s trikrako zvezdo do danes kar 17.

Nekaj povejmo še o zadnjem. Mercedesu v novodobni zgodovini ni šlo prav dobro z oživljanjem prestižne znamke Maybach, ki ni mogla samostojno tekmovati z Rolls-Royceom in je konec leta 2011 vzela slovo. Toda pred nekaj leti so ime vrnili kot pristavek k Mercedesovim modelom, in sicer pri podaljšani izvedbi njihovega največjega razreda S, iz tega pa je izšla tudi različica pullman.



Že nekaj časa je tako na ceniku model mercedes maybach S 650 pullman. To pomeni vozilo, dolgo 6,5 metra, in potniški del z dvema nasproti si obrnjenima vrstama in predvidoma štirimi sedeži, bolje rečeno fotelji iz najbolj žlahtnih materialov. Z notranjo stekleno, po želji zatemnjeno pregrado so potniki ločeni od šoferskega dela, kar pomeni tudi zvočno ekskluzivnost, če želijo, zunanje okolje pač spremljajo prek zaslona. Ni presenečenje, da takšne izvedbe vselej poganjajo najbolj zmogljivi motorji, kar jih zmore narediti proizvajalec, v tem primeru gre za šestlitrski bencinski dvanajstvaljnik z močjo več kot 600 konjev. Cena novodobnega pullmana se začne pri pol milijona evrov, ampak poudarek je na besedici začne.