Shranjevalniki električne energije za četrto dimenzijo

Elektrike z avtomobili ne povezujemo le na področju pogona, z njenim vključevanjem se odpirajo še dodatne možnosti uporabe, a tudi problemi. Ne gre le za polnjenje s samo energijo in njeno dobavo ali proizvodnjo akumulatorjev, temveč tudi za vprašanje, kam z njimi, ko bodo odslužili svoje. Poglejmo, kako v tej smeri razmišljajo v skupinah Renault in Daimler.

Že pred dobrim letom nam je Renaultov šef za električni pogon Gilles Normand razlagal o t. i. četrti dimenziji bodočega avtomobila, ki da ne bo le spletno povezan, avtonomen in električen, ampak tudi vključen v življenjsko okolje. Študijo električnega avtonomnega avtomobila renault symbioz so na takratni razstavi v Frankfurt razstavili tako, kot da je del hiše, da je z njo integrirana. Normand nam je razlagal o rabljenih avtomobilskih baterijah, ki jih bo nekoč, ko se jim bo zmogljivost zmanjšala pod 75 odstotkov, treba zamenjati.

Njegovo razmišljanje pa je šlo v smeri, kako jih znova uporabiti, npr. za shranjevanje energije v hišah. Zdaj pri Renaultu že pripravljajo nekaj podobnega, napovedali so program Advanced Battery Storage za gradnjo stacionarnega sistema za shranjevanje električne energije z uporabo akumulatorjev električnih vozil. Prve naprave bodo v začetku prihodnjega leta namestili v Renaultovih tovarnah Douai in Cléon v Franciji. Kakor pravijo, je namen tega sistema upravljanje razlik med porabo in proizvodnjo energije v danem času, da bi lahko povečali skupni delež električne energije iz obnovljivih virov. Da gre za ohranjanje ravnovesja med proizvodnjo in potrebami v električnem omrežju ob vključevanju raznih virov energije z nihajočimi proizvodnimi zmogljivostmi.

Daimlerjevi akumulatorji za tretje življenje

Daimlerjeva podružnica Mercedes-Benz Energy je podobno kot Renault že letos junija nekdanjo termoelektrarno na premog v kraju Elverlingsen v južni Vestfaliji v Nemčiji spremenila v velik shran­jevalnik energije, ki ga sestavljajo akumulatorji iz starejših električnih avtomobilov. Če prav razumemo, to lokacijo za isti namen uporablja tudi Renault, čeprav vodita podjetji vsak svoj projekt. Je pa res, da pri tem oboji sodelujejo s tehnološkim podjetjem Mobility House. Tudi njihovi akumulatorji v svoji drugi karieri delujejo kot shranjevalniki energije, a kakor so dodali pri Mercedesu, jih bo mogoče uporabiti celo za morebitne bodoče električne avtomobile. Temu slikovito pravijo »živi nadomestni deli« za tretjo generacijo električnih vozil njihove v prihodnje povsem električne znamke Smart. Sliši se kot zanimiv izziv, a se le vprašamo, kako bodo res delovali v novih avtomobilih. Bodo uporabili le posamezne module, vse obnavljali? To sicer ni prvo takšno Daimlerjevo skladišče, že pred leti so prvo odprli v Lünenu in drugo v Hannovru.

Dolga življenjska doba in ekonomičnost?

S temi velikimi shranjevalniki – po navedbah Renaulta naj bi zmogli shraniti toliko električne energije, kot je na dan porabi pet tisoč gospodinjstev – seveda poskušajo odgovoriti na vprašanje, kaj bo z »odsluženimi« akumulatorji električnih avtomobilov. Nissanov direktor za energetske rešitve Francisco Caranzza Sierra (Nissan je del skupine Renault, op. p.) je pred nekaj meseci v pogovoru za Delo zatrdil, da življenjska doba akumulatorjev v njihovih električnih avtomobilih precej presega dobo samega avtomobila, ki je 10 do 15 let – takrat znaša njihova zmogljivost še vedno 70 odstotkov in da lahko še 10 let delujejo kot shranjevalniki energije npr. v hiši. V tem drugem življenjskem obdobju bi z njimi pokrili še druge potrebe po shranjevanju energije, npr. od pisarniških stavb do tovarn, šol in stanovanjskih blokov, celo polnilnih mest za električna vozila.



Vendar glede starejših akumulatorjev vsi niso tako optimistični. Teslin razvojni direktor Jeffrey B.S traubl je pred dvema letoma dejal, da se proti koncu življenja učinkovitost akumulatorjev poslabšuje z vsakim polnilnim ciklom in da jih je takrat iz različnih razlogov težko učinkovito vključiti v omrežje, kjer sta po drugi strani zaželeni visoka zanesljivost in predvidljivost. Menil je, da vsaj v bližnji prihodnosti ne vidi ekonomičnosti takšnega sistema, da ga pa ne izključuje.

Kakorkoli, Nissan ponekod že trži sistem energy X storage, v katerem se lahko sicer uporabljajo novi, a tudi akumulatorji v njihovem drugem življenjskem obdob­ju. Kot je dejal Caranzza, lahko s tem sistemom, če imamo v hiši sončne celice, energijo, ki jo te pridelajo podnevi, ko sije sonce, izkoristimo ponoči za polnjenje avtomobila. Seveda to tudi nekaj stane. V Veliki Britaniji, kjer energy X storage že ponujajo, bi po oceni sogovornika za sončne celice, inverter in akumulatorje za shranjevanje energije morali odšteti približno sedem tisoč evrov.



Ob tem dodajmo, da je nissan leaf nedavno v Nemčiji kot prvi električni model dobil dovoljenje tamkajšnjih nadzornikov, da se lahko uporablja na način, da se ne le polni iz električnega omrežja, temveč vanj tudi vrača energijo. Če prav razumemo, je ta dvosmernost še v fazi preizkušanja. Tudi pri našem uradnem zastopniku znamke načrtujejo, da bodo preizkusne dvosmerne polnilnice postavili proti koncu prihodnjega leta, kdaj pa bi lahko dobili dovoljenje za komercializacijo, v tem trenutku še ni znano.

Tudi tokrat lahko ob koncu zapišemo le, da bo čas pokazal, ali in kdaj se bo ta četrta dimenzija res množično in ekonomsko upravičeno udejanjila.