S počasnejšo vožnjo morda hitreje do cilja

V prispevku preberite:

Zdelo se je, da bo letošnje leto na cestah apokaliptično. Praktično ves junij so se ob koncu tedna na slovenskih cestah, zlasti proti morju, nabirale kolone, tudi če se ni zgodila nobena prometna nesreča. Med šolskim letom se slika vsakodnevno ponavlja na vpadnicah v večja mesta, predvsem v Ljubljano. Dovolj razlogov torej, da se naučimo pravilnega vedenja in ne povečujemo verjetnosti za kolone? V praksi vse kaže, da še ne.

Julija se je gost promet sicer nekoliko unesel, zelo dolgih zastojev skoraj nismo zaznali, a to ne pomeni, da se do konca sezone ne bodo še kdaj ponovili. Fantomski zastoji, ki nastanejo brez vidnega vzroka (nesreča, ovira, vremenske razmere …), seveda niso novost na cestah po vsem svetu. Resneje so jih začeli proučevati pred približno petdesetimi leti in hitro odkrili glavni razlog: razlike v hitrosti vožnje, povezane s premajhno varnostno razdaljo. Ko je prometa veliko, je dovolj že en nepozoren voznik, ki se z nezmanjšano hitrostjo približuje počasneje vozečemu pred seboj in zato začne bolj ali manj močno zavirati. Tu pride v zgodbo prekratka varnostna razdalja zadaj vozečih. Vsak od njih namreč zavira vse bolj, dokler se promet popolnoma ne ustavi.