Prvi lev, ki mu pomaga elektrika

Seatova športno-premijska blagovna znamka Cupra je v zadnjem četrtletju letošnjega leta začela tržno ofenzivo. Sredi oktobra je dala na trg prvega povsem svojega športnega križanca formentorja, kmalu po novem letu pa prihaja cupra leon. A to bo le začetek, saj prihodnje leto napovedujejo še pet novih modelov, s pretežno električnim ali priključnohibridnim pogonom; do leta 2025 bo Cupra investirala zajetnih pet milijard evrov.



Cupra leon je seveda evolucija Seatovega leona, zato ga, kot slednjega, izdelujejo v kompaktni petvratni izvedbi in kot karavana oziroma sportstourerja. Razlika med njima je kar precejšnja, saj je sportstourer z dolžino 4,657 metra za skoraj 26 centimetrov daljši od običajnega petvratnega cupre leona; imata pa oba enako medosno razdaljo 2,681 metra, kar je 45 mm več kot pri prejšnjem leonu. Z zunanjimi merami in skupno koncernsko osnovo MQB evo, na kateri stoji tudi novi VW golf, pa se bolj ali manj konča podobnost s Seatovim soimenjakom. Poleg nekaterih dodelav na karoseriji, ki so podobne kot pri omenjenem formentorju, cupra leon ponuja bogato serijsko opremo, ki med drugim vključuje luči v LED-izvedbi, športne školjkaste sedeže, sistem za dinamično uravnavanje podvozja (DCC), digitalni kombinirani instrument, 10-palčni infozabavni sistem in triobmočno klimatsko napravo, se pravi z ločeno nastavitvijo za potnike na zadnjih sedežih. Vse to v potniški kabini dopolnjujejo kakovostni materiali. Serijska je tudi večina sodobnih varnostno-asistenčnih sistemov, prav tako je samoumevna stalna povezljivost prek interneta.



Seveda pa cupra leon ne more biti zgolj dopolnjevanje takšne in drugačne opreme in iskanje dodane vrednosti s premijsko odličnostjo. Glede na izkušnje cupra pomeni tudi več športnosti in vozne dinamike. In cupra leon pri tem ne razočara, čeprav hkrati nekoliko preseneti. Prvi bo namreč prišel med kupce cupra leon (v obeh karoserijskih izvedbah) kot priključni hibrid (PHEV). Tako smo na nedavni novinarski predstavitvi preizkusili na prvi kolesi gnanega cupro leona PHEV z 1,4-litrskim bencinskim motorjem TSI (110 kW) in elektromotorjem (85 kW) z litij-ionsko baterijo (13 kWh), kar mu zagotavlja sistemsko moč 180 kW (245 KM) in največji navor 400 Nm. Ob tem tovarna navaja največjo hitrost 225 km/h in pospešek z mesta do stotice v nekaj manj kot sedmih sekundah. To je po eni strani dovolj za zahtevnejše športne voznike, po drugi pa prispeva k manjšim emisijam. Tako cupra leon PHEV po merilnem ciklu WLTP zgolj na električni pogon lahko prevozi okroglih 50 kilometrov, kar je dobrodošlo predvsem v mestu. Povprečni izpust ogljikovega dioksida pa se zaradi bencinsko-električne pogonske kombinacije spusti na okrog 35 g/km.



Kot rečeno, bo januarja pri nas prvi naprodaj cupra leon PHEV (cena še ni znana), do junija mu bosta sledila še zgolj turbobencinska 2,0-litrska motorja z največjo močjo 180 kW (245 KM) in 221 kW (300 KM). Pri tem je zanimivo, da bo imel najmočnejši karavanski cupra leon še deset konjev več in le pri tej izvedbi bo na voljo štirikolesni pogon. Za blaženje onesnaževalske slabe vesti pa proti koncu prihodnjega leta pri Cupri napovedujejo še povsem električno različico.