Skandinavski, pardon, kitajski urbani mestni terenec je na svetovnem trgu sicer že od lanskega poletja, zato težko rečemo, da gre za nov avtomobil. Zakaj kitajski terenec kljub švedski blagovni znamki? Preprosto zato, ker ga izdelujejo na Kitajskem in si deli Geelyjevo platformo SEA z modeloma zeekr X in smart #1.

Kričeče rumena, v katero je bil odet testni volvo in sodi med doplačljivo dodatno opremo, ga vsekakor naredi opaznega tako na cesti kot na parkirišču. Osebno bi mi bila ljubša kakšna manj vpadljiva barva, a okusi so različni. Notranjost po drugi strani ni kričeča in je skandinavsko minimalistično zasnovana. Namesto instrumentne plošče pred voznikom je tu sredinsko postavljena »tablica«, tako za upravljanje večine funkcij avtomobila kot prikazovanje hitrosti vožnje in drugih koristnih podatkov. Sam bi si želel, da bi Volvovi inženirji vseeno vgradili še prikazovalnik ključnih podatkov pred voznika – in nekaj stikal za glavne funkcije, kot je upravljanje radia in klimatske naprave.

Ohranili so namreč bore malo klasičnih stikal. Na strop so poleg stikal, občutljivih na dotik, za vklop bralnih luči umestili še stikala za varnostne utripalke in ogrevanje vetrobranskega stekla ter za klic v sili. Z levo obvolansko ročico krmilimo smernike, dolge žaromete in brisalce, desna ročica pa je namenjena upravljanju samodejnega menjalnika in vklopu aktivnega tempomata. Dodatna na dotik občutljiva stikala so še na volanu – z levim segmentom krmilimo tempomat in z desnim glasnost in radio. Za vse druge nastavitve pa moramo tapkati po sredinski tablici. Celo za odpiranje neosvetljenega predala, ki je nameščen pod tablico, moramo pritisniti na ikono.

Notranjost je minimalistična. Večino upravljanja z vozilom opravimo na sredinski tablici. FOTO: Gašper Boncelj

Za vstop v avtomobil lahko uporabimo pametni ključ v obliki škatlice brez stikal ali pa posebno plastično kartico dimenzije plačilne kartice, ki jo prislonimo na označeno mesto na B-stebričku. O klasičnem ključu, ki bi prišel prav v primeru, da elektrika zataji, ni ne duha ne sluha.

Testni EX30 je imel vgrajen zmogljivejši pogonski akumulator iz spojine niklja, mangana in kobalta, ki zmore 69 kWh. To po meritvi WLTP zadošča za 480 kilometrov dosega. V praksi in zimskih razmerah lahko govorimo o dobrih 100 kilometrov manjšem dosegu – potovalni računalnik nam je na testu izmeril povprečno porabo 21,6 kWh/100 km.

Koristna informacija o nalaganju v prtljažni prostor FOTO: Blaž Kondža

Elektromotor, ki žene zadnjo pogonsko os, zmore 200 kW moči, zaradi katere je avtomobil zelo živahen. Seveda nas preveč živahnosti na mokrem ali zasneženem asfaltu lahko preseneti z odnašanjem (zadka) vozila in hitrim posegom asistenčnih sistemov za stabilnost vozila. Nestabilnost smo opazili tudi pri majhni hitrosti, ko smo zavijali v križišču. Zato bi bil razmislek o različici s štirikolesnim pogonom povsem umesten. Dodajmo še, da je največja hitrost elektronsko omejena na 180 km/h.

Prtljažni prostor meri od 318 do 904 litrov. FOTO: Gašper Boncelj

Med vožnjo se je za koristnega izkazal prilagodljivi tempomat s podporo krmiljenju avtomobila. To še posebej prav pride med vožnjo po avtocesti, tudi v zastojih. Nenazadnje uporaba tempomata prispeva k varčnejši vožnji. Navigacijski sistem uporablja Googlove zemljevide in ga lahko povežemo s svojim uporabniškim imenom za Google za še bolj osebno izkušnjo. Ko vnesemo želeno destinacijo v zemljevid, nam ta med drugim prikaže podatek, koliko odstotkov električne energije bo preostalo na cilju. Za hip pokaže tudi informacijo, koliko elektrike bo na voljo, če bi se vrnili na izhodiščno točko, pri čemer so ocene preostale energije uporabno točne.

Sredinski odlagalni prostor FOTO: Gašper Boncelj

Avtomobil je homologiran za pet oseb, toda če sta voznik in sovoznik višje rasti, bodo potniki na zadnji klopi sedeli bolj utesnjeno. Prtljažnik meri 318 litrov, z zloženim naslonjalom zadnje klopi, deljivim v razmerju 40: 60, pa 904 litre. Kot zanimivost omenimo na vratih prtljažnega prostora vgravirane mere različnih postavitev prtljažnega prostora. Dodatnih sedem litrov pa sprejme prostor pod »motornim« pokrovom.

Lične kljuke FOTO: Gašper Boncelj

Še nekaj nas je med vožnjo zmotilo: občutno hladna notranjost vozila v zimskih dneh kljub nastavljenim 22 stopinjam Celzija in toplotni črpalki. Vklop ogrevanja sedeža to težavo delno odpravi, a vseeno bi si želeli, da bi računalnik klimatske naprave poskrbel za toplejšo kabino. Tudi dejstvo, da je »stikalo« za odmrzovanje zadnjega stekla skrito v menijih, ni najboljša popotnica.