Na Hrvaškem največ kršitev zaradi alkohola, takoj za njo Slovenija

V vseevropski akciji cestne policije je sodelovalo 15 držav članic organizacije Roadpol. O številu slovenskih kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo sicer že poročali, širša primerjava pa je pokazala, da sta bili v tem pogledu med državami Hrvaška in Slovenija najslabši, za njima pa Srbija.

Akcija je bila tradicionalno izvedena junija, to je v mesecu, ki ga zaznamujejo daljši dnevni dan, več druženj, festivalov, prireditev ob koncu šolskega leta in začetek počitnic, s čimer je povezano tudi povečano uživanje alkohola in morda tudi mamil.

Zapisali so, da so preverili več kot 700.000 voznikov, kar je precej več kot lani (495.000). Od tega jih je bilo več kot 12.000 pod vplivom alkohola (1,71 odstotka) in 1.896 (0,27 odstotka) pod vplivom mamil.

Ob preverjanju alkoholiziranosti so ugotovili skoraj devetodstotno povečanje števila kršitev, pri preverjanju uživanja mamil pa 28-odstotno znižanje (lani 0,38 odstotka). Po podatkih so med akcijo začasno odvzeli vozniško dovoljenje kar 2820 kršiteljem.

Dodali so še, da je zaradi različnih metod odkrivanja snovi težko ugotoviti, katera država je imela najvišji odstotek kršitev, zadnji podatki pa po njihovem mnenju le razkrivajo zanimive ugotovitve. Hrvaška je zaznala največji odstotek kršitev – 683 od 17.670 kontroliranih voznikov (3,9 odstotka), sledita pa ji Slovenija (3,5 odstotka) in Srbija (2,8 odstotka). Na pozitivnem koncu so bile Litva (0,3 odstotka), Švedska (0,3 odstotka) in Slovaška (0,4 odstotka). Druga zanimiva ugotovitev je bila, da je v Nemčiji stopnja kršitev zaradi uživanja mamil (1185 kršiteljev) skoraj dohitela stopnjo alkoholiziranih voznikov (1385 kršiteljev). Naslednjo tovrstno akcijo bo Roadpol izvedel decembra med božičnimi prazniki.

»Lani so vinjeni vozniki v Sloveniji povzročili devet odstotkov vseh prometnih nesreč in 25 odstotkov prometnih nesreč s smrtnim izidom. Letos, do 14. julija 2024, so alkoholizirani vozniki povzročili 9,9 odstotka vseh prometnih nesreč in 32 odstotkov smrtnih nesreč. Število voznikov pod vplivom alkohola se je povečalo,« so za Roadpol povedali na slovenskem notranjem ministrstvu. Dodali so, da »so bile v akciji izvedene kontrole ciljno usmerjene predvsem na lokacije, kjer policisti pričakujejo vožnjo pod vplivom alkohola in mamil. Za zmanjšanje vožnje pod vplivom alkohola bo policija še naprej izvajala nadzor.«

Za komentar smo prosili tudi agencijo za varnost prometa (AVP), na kateri ugotavljajo podobno kot policija, dodajajo pa, da dolgoročno največ prometnih nesreč in tudi največ smrti zaradi alkoholiziranosti povzročijo moški v starosti med 25. in 45. letom, da so povzročitelji pod vplivom alkohola vozniki osebnih avtomobilov, motoristi in tudi kolesarji ter da je alkohol najpogosteje povezan z neprilagojeno hitrostjo. Zapisali so, da je problematika alkohola v prometu širši družbeni problem in izraz odnosa družbe do uživanja alkohola. Pravijo, da se Slovenija kljub vsem prizadevanjem na tem področju še vedno uvršča visoko po količini popitega alkohola na prebivalca.

To potrjujejo tudi podatki NIJZ: poraba čistega alkohola znaša 10 litrov čistega alkohola na državljana Slovenije, starejšega od 15 let.

Na AVP svoje aktivnosti usmerjajo predvsem v ozaveščanje voznikov in udeležencev v prometu, da varne meje pitja alkohola preprosto ni. V resolucijo o nacionalnem programu cestnega prometa 2023–2030 so zapisali nekaj ukrepov, izpostavljajo sistematično pravno ureditev kaznovalne politike, proučitev regresnega zahtevka v primeru povzročitve hude prometne nesreče zaradi alkohola (ali uživanja prepovedanih substanc s 13.560 na 130.000 evrov), znižanje mejnih vrednosti koncentracije alkohola v krvi (vzpostavitev konsenza o meji 0,0) in proučitev možnosti vgradnje tehničnih ukrepov (tako imenovanih alkoholnih ključavnic).