Mestni terenec, pri katerem so kužki dobrodošli na krovu

Lastniki psov pri izbiri avtomobila razmišljajo tudi o varnem prevažanju njihovih kosmatih družinskih članov. Ravno prevozu psov je bil prilagojen testni opel crossland X, ki ga je gnal vstop­ni 1,2-litrski atmosferski bencinski motor s 60 kilovati največje moči.



Glavno besedo pri tokratnem preizkusu je imel zlati prinašalec Jakob, ki je preveril udobje kompakt­nega Oplovega mestnega terenca s francoskimi geni skozi pasje oči. Vozilo je bilo namensko opremljeno za prevoz psov. Jakob je lahko izbiral med vožnjo na zadnjih sedežih in v prtljažnem prostoru. Zadnji sedeži so bili prekriti z zaščitnim pregrinjalom, ki je preprečevalo, da bi se pasja dlaka oprijela oblazinjenja. Da bi kuža ob morebitnem trku, pa tudi sicer, ostal v zadnjem delu vozila, smo mu nadeli oprsnico in posebno vrvico, ki smo jo preprosto pripeli s posebno sponko v zaklep varnostnega pasu.

Jakob se nad udobjem zadnjih sedežev ni pritoževal, res pa je, da takšno prevažanje velikih psov ni najbolj varno – tudi če so pripeti z varnostnim pasom. Neodvisni testi so pokazali, da lahko sicer namenska pasja vrvica pri trku popusti in takrat se pes spremeni v nevaren projektil. Zato veliki kos­matinci sodijo v prtljažni prostor, če je le mogoče, v za to namenjen pasji boks, ki ga dodatno pritrdimo s trakovi.


 

Višje sedenje in lažji vstop

Kovinska pregrada med prtljaž­nim prostorom in zadnjim sedežem, za katero ob nakupu crosslanda X doplačamo 120 evrov, se nam je zato zdela varnejša možnost prevažanja našega Jakoba. Prtljažnik je obložen tudi z gumijasto preprogo, ki zaščiti dno pred umazanijo in pasjimi kremplji. Prostora je sicer dovolj za velikega psa, a smo kmalu trčili ob oviro – visoko postavljen nakladalni rob prtljažnika. Medtem ko Jakob brez težav skoči v prtljažnik našega družinskega karavana, mu je višina testnega mestnega terenca delala težave, zato smo mu morali pri vstopu malo pomagati. Lahko bi rekli, da smo mu dali ravbarsko. Ko je bil enkrat v prtljažnem prostoru, se je udobno namestil in čakal, da se odpravimo na izlet. Dodajmo še, da je zmanjkalo prostora za našo prtljago. Ne nazadnje bi kakršen koli kos prtljage v prtljažniku lahko poškodoval psa.

Kako pa se v crosslandu X počutijo voznik in drugi potniki? Avtomobil jim namesto terenskih zmog­ljivosti – pogon je vselej speljan na prednji kolesni par – ponudi višje sedenje in lažji vstop. Vstop­ni bencinski trivaljnik ni med živahnejšimi. V mestu še gre, na avtocesti pa mu kmalu poide sapa. Tudi hrupen je – pri hitrosti 130 km/h se motor vrti z dobrimi 4000 vrtljaji v minuti.



Delno k temu prispevajo prestavna razmerja petstopenjskega ročnega menjalnika. Smo pa bili presenečeni nad kar ugodno porabo goriva – na testu smo dosegli povprečje sedem litrov neosvinčenega bencina na 100 kilometrov. Na tem mestu zapišimo, da lahko crossland X na podeželskih cestah porabi tudi zglednih pet litrov na 100 kilometrov, na avtocesti pa bistveno globlje pogleda v kozarec, pardon, posodo za gorivo.
 

Ergonomija za volanom je dobra

Tudi če ste košarkarske višine, si boste spredaj našli ugoden položaj za sedenje. Vseeno bi si želel, da bi bili sedali sprednjih sedežev za kanček širši, tudi prostor za stopalke se mi je zdel precej utesnjen. Po mojem bi prav prišel predvsem širši »počivalnik« za levo stopalo. Zato pa bomo v hladnih dneh cenili ogrevanje volanskega obroča in sprednjih sedežev, ki je del zimskega paketa.



Med nočno vožnjo me je motila tudi kontrolna lučka na levi obvolanski ročici, ki je gorela ob vklopljenem samodejnem preklapljanju med kratkim in dolgim svetlobnim snopom, ki sicer deluje odlično in ga priporočam. Delovanje sistema namreč prikazuje tudi lučka v sklopu merilnikov. Zato pa pohvalim, da so žarometi in zadnje luči v LED-tehniki in dobro osvet­ljujejo cesto.