Merili bodo emisije iz zavor

Evropska politika je tik pred sprejetjem evra 7, novega okoljskega standarda, ki pa ne bo tako oster, kot je bilo sprva načrtovano. Nekatere spremembe, kot je merjenje emisij delcev iz zavor, vseeno uvaja, tudi zahtevo po ustrezni zmogljivosti baterij na daljši rok. Avtomobilska industrija ga označuje za razumnega, okoljevarstveniki pa za brezsramno kapitulacijo EU.

Pri avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih sta se evropski parlament in svet EU strinjala, da se ohranijo mejne vrednosti izpustov iz standarda evro 6, še naprej bodo torej veljale dosedanje zahteve za ogljikov monoksid, dušikove okside in trdne delce, s pristavkom, da bo po novem standardu v izpuhu treba šteti tudi drobne trdne delce.

Pri tovornjakih so, nasprotno, zaostrili dovoljene meje izpusta dušikovih oksidov, tako v laboratoriju kot v realnih razmerah delovanja.

Verjetno največja sprememba je, da bodo prvič merili emisije trdnih delcev iz zavor in pnevmatik, tako pri avtomobilih kot pri lahkih gospodarskih vozilih. Pri električno gnanih modelih bo ta emisija smela znašati največ 3 mg/km, za vse druge pogone, torej motor z notranjim zgorevanjem, hibridni pogon in gorivne celice, pa 7 mg/km. Za težje kombije bo meja 5 oziroma 11 mg/km.

Predpis evro 7 bo, zanimivo, prinesel tudi zahtevo o vzdržljivosti baterij v električnih avtomobilih in avtomobilih s hibridnim pogonom. Te bodo morale po petih letih uporabe oziroma sto tisoč prevoženih kilometrih še vedno imeti vsaj 80 odstotkov začetne zmogljivosti, po osmih letih ali 160 tisoč prevoženih kilometrih pa 72 odstotkov.

V evru 7 so začrtali tudi zahtevo o tako imenovanem okoljskem potnem listu vozila. Imeti ga bo moral vsak izdelan avtomobil, v njem pa podatke o dovoljeni količini onesnažil, izpustu ogljikovega dioksida, porabi goriva oziroma električne energije, dosegu z napolnjeno baterijo. Ti podatki se bodo morali posodabljati med uporabo. Proizvajalci bodo morali po novih pravilih vozila oblikovati tako, da ne bo mogoče posegati v sisteme za nadzor emisij, s čimer merijo na preprečitev znanega goljufanja s programsko opremo v dizelski aferi.

Nova pravila bodo začela veljati v 30 mesecih (avtomobili in kombiji) oziroma v 48 mesecih (tovornjaki) po formalni potrditvi parlamenta in sveta. Če prav razumemo, bo to za avtomobile najprej v drugi polovici leta 2026. Za proizvajalce majhnih serij avtomobilov (športni) bodo začela veljati leta 2030.

Odzivi na sprejeti kompromis so bili po svoje pričakovani. Panožno združenje avtomobilskih proizvajalcev Acea je zadovoljno, da imajo neko gotovost načrtovanja, dodali so, da bodo popoln dokument še preučili, ko ga bodo prejeli, hkrati pa poudarjajo, kako zelo so emisije zmanjšali od evra 1 do danes … V združenju proizvajalcev sestavnih delov Clepa so le deloma zadovoljni, češ da bi bile tudi nekoliko ostrejše zahteve tehnično in ekonomsko izvedljive.

Proti kompromisu so pač zagrmeli v okoljski organizaciji Transport & Environment, pravijo, da je avtomobilski lobi spet v sedlu in da ima evropski parlament pred potrditvijo standarda še zadnjo priložnost, da se izogne brezsramni kapitulaciji, sicer bo avtomobilskim proizvajalcem omogočeno, da bodo zavajali z zelenim marketingom vozil, ki ne bodo nič bolj čista kot doslej. Evropska krovna potrošniška organizacija BEUC evro 7 na splošno opisuje kot razočaranje, češ da so emisijske meje in postopek enaki kot prej, z dodatkom merjenja emisije iz zavor in pnevmatik. Podpirajo pa zahtevo po boljših informacijah pred nakupom in težje prirejanje.

Evropska komisija je zametek evra 7 predstavila že novembra 2022. Takrat je bila poleg zaostritve mejnih vrednosti onesnažil (oziroma izenačitve za vse bencinske in dizelske agregate) predvidena tudi razširitev tako imenovanih temperaturnih oken, v katerih bi bilo treba doseči določene meje izpustov onesnažil. Vse skupaj naj bi začelo veljati že leta 2025.

V industriji so menili, da bo predlagane zahteve težko izpolniti brez precejšnjih podražitev predvsem manjših vozil. Prihajale so izjave, da bodo nekatere manjše modele opustili (v Volkswagnu so kot ogrožena omenjali VW pola in škodo fabio), niso se strinjali z navedbo komisije, da gre za strošek le nekaj sto evrov na vozilo. Pritoževali so se, da bodo v tem primeru imeli manj sredstev za razvoj električnih avtomobilov, ki da jih že tako veliko stane. Pridružile so se jim tudi nekatere države, na neki točki je osem članic EU grozilo, da bodo vse skupaj blokirale.

Nato se je letos jeseni svet EU zavzel za blažji pristop, ki bo zdaj očitno uresničen.