Majhen, električen, a zato nič manj volvo

Z EX30, doslej najmanjšim športnim terencem (SUV), Volvo krepi svojo prisotnost na področju električne mobilnosti. Kot smo že poročali, smo ga lanskega novembra na statični predstavitvi videli tudi že v Sloveniji, po prvih prevoženih kilometrih pa smo ga pobliže spoznali šele pred nekaj dnevi.

Z dolžino 423 cm je EX30 med manjšimi športnimi terenci, a zato ni v njem nič manj »volva«, kot se od njega pričakuje. Pri zasnovi so imeli nenehno v mislih dva osnovna, za Volvo značilna postulata: varnost in okoljsko prijaznost oziroma trajnost. To pomeni, da ima novinec najmanjši ogljični odtis od vseh do zdaj izdelanih volvov. Dodali pa so še tretjega, da kupcem ponudijo kar največ avta za razmeroma dostopno ceno. Kar pomeni, da je povsem električni EX30 cenovno primerljiv s podobnim bencinskim športnim terencem.

Zdaj pa nekaj več o prvih voznih vtisih. Prostornost je v skladu s pričakovanji za dobre štiri metre dolgo vozilo, saj sta v očitni prednosti voznik in sopotnik na sprednjih sedežih, medtem ko so v drugi vrsti odrasli potniki precej utesnjeni, predvsem pri kolenih jim zmanjkuje prostora. Prostorsko sliko lepo zaokroži prtljažnik, ki ima v osnovni postavitvi solidno prostornino 318 litrov in je seveda povečljiv. Opazna značilnost potniške kabine je, da so v njej vgrajeni izključno naravni in reciklirani materiali. Tako je počutje značilno »skandinavsko«, s čistimi linijami, brez odvečnih okraskov, a vendar tudi hitro opaziš, da je vse skupaj na dotik precej trdo, in se zato tolažiš, da je pač trajnostno.

Popolna digitalizacija

Nekaj več pomislekov pa je bilo – torej jih nisem imel le jaz, ampak tudi kolegi – glede ureditve voznikovega delovnega okolja. Prevladal je vtis, da so pri Volvu preveč pod vplivom Tesline filozofije popolne digitalizacije. Pred voznikom namreč ni ekrana z instrumenti, pač pa je vse – razen nekaj upravljal na volanskem obroču – »skrito« v velikem sredinskem zaslonu. Če sem natančen, so v EX30, v nasprotju s Teslo, ohranili vsaj ročno nastavljive šobe za usmerjanje zraka v potniško kabino, zunanji

ogledali pa je že treba nastavljati zgolj na zaslonu. V tem je v sodelovanju z Googlom spravljeno tako rekoč vse, od navigacije do preostalih pridobitev sodobnih infozabavnih in varnostnih asistenčnih sistemov. Imam pa občutek, da se s takšnimi »tabličnimi« rešitvami hitro bližamo nekakšni starostni segregaciji, ko nekoliko starejši vozniki takšnih vozil skoraj ne bodo mogli voziti oziroma jih bodo lahko vozili, le tri četrtine sistemov in pripomočkov, ki so na voljo, zanje ne bo uporabnih. Tako smo, pa ne le starejši kolegi, po prvih kilometrih hitro ugotovili, da je na osrednjem zaslonu dovolj velika le številka, ki kaže hitrost, vsi drugi podatki, tudi o prometnih znakih oziroma dovoljeni hitrosti, pa so premajhni, in voznik, če jih hoče prebrati, mora odvrniti pogled s ceste. Volvovi razvojniki so nam zagotovili, da se tega zavedajo in da bodo takšne in drugačne napise čim prej povečali, kar jim omogoča pomlajevanje programske opreme oziroma vsebin na daljavo.

Pogled v drobovje EX30 z enim elektromotorjem, nameščenim na zadnji osi. FOTO: Gregor Pucelj

Poenostavitve v kabini

Zaradi čim bolj trajnostnih rešitev so kar se da poenostavili tudi nekatere druge pritikline. Tako na notranji strani vrat ni ničesar, razen kljuke in naslona za roke. Zato so vse kable lahko speljali pod sredinsko konzolo in s tem prihranili kar nekaj metrov materiala. Zvočnike so namestili v lično zaobljeno izboklino, ki se po vsej širini vozila razteza pod sprednjim steklom. Na že omenjenem osrednjem zaslonu je v posebnem meniju mogoče nastaviti odličen zvok, ki zaradi razmeroma majhne potniške kabine zadovolji tudi potnike na zadnjih sedežih.

Kar se tiče voznih vtisov, pa lahko le ugotovim, da ti EX30 hitro zleze pod kožo. Na voljo sta dva električna pogonska sklopa. Šibkejši, z enim elektromotorjem (200 kW) nad zadnjo osjo, kamor je speljan tudi pogon, in baterijo z zmogljivostjo 51 kWh ima doseg 340 kilometrov. Z večjo baterijo (69 kWh) in enim elektromotorjem pa ima EX30 doseg do 476 kilometrov. Tretja možnost pa je pogonski sistem z dvema elektromotorjema in posledično štirikolesnim pogonom ter prav tako baterijo z 69 kWh, ki razvije kar 315 kW sistemske moči. To pomeni, da se tak EX30 lahko prelevi v pravega športnika, saj pospeši z mesta do 100 km/h v zgolj 3,6 sekunde in je tako pri pospeševanju doslej najhitrejši volvo. Ker s tem že vzbuja občutek grobosti, je dobro, da voznik, preden do konca pritisne na pedal za plin, o tem obvesti sopotnike. Po drugi strani pa je takšna možnost pospeševanja prispevek k bolj varnemu prehitevanju, če le ni za volanom kakšen objestnež. To pomeni, da je ta električni volvo vozniško več kot prijeten, s solidnim vzmetenjem, lahkoten in seveda tih; ne glede na različico so najvišjo hitrost omejili na 180 km/h. Po prvih kilometrih smo z veseljem ugotavljali, da podatki o dosegu z enim polnjenjem kar držijo, je pa res, da temperature niso bile prav nič zimske. Nismo pa še mogli preveriti zdaj že kar običajnih obljub, da je na hitrih polnilnicah baterijo z 10 do 80 odstotkov mogoče napolniti v zgolj 26 minutah.

Kot smo že zapisali in je že nekaj časa znano, se vstopna cena za EX30 z manjšo baterijo in zadnjim pogonom začne tesno pod 40 tisočaki, konča pa pri 53 tisoč evrih. Prvi slovenski kupci bodo vozila dobili v zadnjih februarskih oziroma prvih dneh marca.