Ko je dizel še vedno kralj

Novi avtomobili se lani v Sloveniji niso prodajali slabo, nasprotno. A ob novi pločevini vselej živi in ima svoje značilnosti tudi trg rabljenih avtomobilov in na njem vsi trendi niso enaki kot na trgu novih. Medtem ko se je na slednjem trend obrnil v smer bencinskih motorjev, vsaj pri uvozu rabljenih iz tujine »osovraženi« dizel močno prevladuje. Nekateri bi sicer radi kupili rabljen bencinski avtomobil, a primerne ponudbe primanjkuje.

Med rabljenimi avtomobili se pri nas prodajajo tisti, ki takšni pridejo iz uvoza, in tisti, ki so bili že doslej na našem trgu in menjajo lastnika, največkrat v okviru nakupov staro za novo, pa tudi staro za staro. Več številčnih podatkov nam je uspelo pridobiti o prvih. Kakor so nam izračunali pri podjetju Eurotax, je bilo lani v Slovenijo uvoženih skoraj 36 tisoč rabljenih avtomobilov, kar je bilo za 14 odstotkov več kot v letu 2017. Med njimi so še vedno izrazito prevladovali dizelski, teh je bilo kar 90 odstotkov, le 10 odstotkov bencinskih. To je nekaj povsem drugega kot pri novih avtomobilih, pri katerih se je razmerje lani močno obrnilo v prid bencinskih, ki jih je bilo celo dve tretjini. Kakor pravi Dejan Butinar, vodja programa pri Eurotaxu, so bili avtomobili iz uvoza lani v povprečju stari tri do štiri leta, večinoma pa so to službena vozila iz poslovnega najema.

Najraje do sto tisoč kilometrov

Tudi po besedah Roka Florjanca, ki pri Porscheju Ljubljana vodi prodajo rabljenih vozil, se je prodaja rabljenih vozil iz uvoza lani pri njih povečala. Največ zanimanja je za modele tipa VW passat, golf ali tiguan, z dizelskim motorjem, stare od tri do štiri leta, s približno 80 do 100 tisoč prevoženimi kilometri. »Stremimo k temu, da bi jih bilo čim več okoljskega standarda evro6, so pa tudi z evrom5, če le imajo primerno vrednost. Vsekakor se odločamo predvsem za avtomobile iz poslovnega najema, ki imajo jasno zgodovino, saj smo osredotočeni na ustrezna jamstva in varnost pri nakupu,« pojasni Florjanc in dodaja, da avtomobilov z bencinskim motorjem skoraj ne uvažajo, ker je v tujini po njih zelo veliko povpraševanje in je zanimive izdelke težko dobiti.



Kakšne avtomobilske tipe pravzaprav ljudje iščejo na trgu rabljenih? »Za naš trg je racionalen uvoz vozila do maksimalno 150 tisoč prevoženih kilometrov, kar je neka psihološka meja, ki je še zanimiva kupcem. Za vse, kar presega to številko, je povpraševanja veliko manj in tovrstna vozila so zanimiva le še zaradi razmeroma nižje cene, vendar mora biti razlika kar očitna. Optimalno število prevoženih kilometrov je še vedno do 100 tisoč kilometrov, nam je odgovoril Andraž Ogrinc, koordinator oddelka rabljenih vozil pri KMAG, kjer se ukvarjajo tako s prodajo rabljenih avtomobilov iz Slovenije kot uvoženih iz tujine.

Kakor pravi, je zaradi objav o zapiranju nekaterih delov evropskih mest za vozila z dizelskim motorjem veliko več povpraševanja po bencinskih različicah, pri čemer pa se pokaže vpliv večletne prevlade dizla, saj rabljenih bencinskih vozil, starih dve do štiri leta, ni veliko. Bencinski avtomobili na dražbah dosegajo višje cene kot dizelski. Po njegovem je to eden od razlogov, da se kupci še vedno odločajo za dizelske motorje.


Pri karoserijskih tipih je opazno manjše povpraševanje po enoprostorcih in trivratnih izvedbah. Enoprostorce nadomeščajo SUV-i in karavani, trivratne izvedbe pa tako rekoč izginjajo, kar je opazno tudi pri novih modelih.
»Še naprej je večina povpraševanja po nemških znamkah, ki se jim približuje še Škoda. V zadnjem letu je več zanimanja za premijske znamke, kot so BMW, Audi, mi sami opažamo rast prodaje rabljenih volvov. Ugodne gospodarske razmere se kažejo v tem, da ljudje, ki so prej kupovali vozila srednjega razreda, zdaj izbirajo iz višjega razreda. Vse bolj se tudi zavedajo prednosti tovarniških garancij, kar gre v prid rabljenim vozilom azijskih znamk,« povzame Ogrinc.

Ne predrag bencinec za drugi avto

Ne ukvarjajo pa se na področju rabljenih vsi z uvozom iz tujine. Glede na to, da ob prodaji novih avtomobilov poteka prodaja staro za novo in tudi staro za staro, je to slednje seveda velik trg, ki ga je težko natančno količinsko opredeliti. Prav tako ni podatkov, kateri pogon je pri teh nakupih najpogostejši. Po mnenju Dejana Butinarja je pri nas ta del trga rabljenih približno dvakrat tolikšen kot prodaja novih avtomobilov, torej bi lahko govorili o številki okoli 100 tisoč vozil.

Eden pomembnih trgovcev z avtomobili, ki se ob novih ukvarjajo le s prodajo rabljenih avtomobilov s slovenskega trga, ki jih dobijo v menjavi staro za novo, in testnih vozil, je Avtohiša Malgaj. Kakor nam je odgovoril njihov vodja prodaje Jernej Korenčan, obstaja povpraševanje po rabljenih vozilih slovenskega izvora, z znano in predvsem dokazljivo zgodovino, za katere so stranke pripravljene tudi plačati več. Pri njih je največje zanimanje za manjše modele s ceno do pet tisoč evrov, kot drugi avtomobil pri hiši, in pri teh stranke želijo bencinski motor. Korenčan opaža, da sicer vse več ljudi razmišlja, ali bencinski ali dizelski motor, a se tisti, ki prevozijo veliko kilometrov, zaradi ugodnejše porabe goriva še vedno raje odločijo za dizelskega.

Čeravno so nam z Eurotaxa posredovali podatek, da je iz uvoza lani prišlo približno 150 rabljenih električnih avtomobilov, pa so bili to očitno tudi avtomobili znamk, kot je Tesla, ki tu nima predstavništva, in električni avtomobili, ki so jih ljudje pripeljali sami. Drugi naši sogovorniki so dejali, da kaj veliko zanimanja za rabljene električne avtomobile doslej ni bilo.